Nižji primanjkljaj od predvidenega je večinoma posledica manjših odhodkov za zdravstvene storitve, za zdravila in za medicinske pripomočke, so v sporočilu za javnost navedli v ZZZS.

Številke bi se lahko nekoliko spremenile

Predsednica upravnega odbora ZZZS Tatjana Čerin je v izjavi za medije po seji upravnega odbora, na katerem so obravnavali poslovanje zavoda v prvih štirih mesecih letošnjega leta, opozorila, da bi se lahko številke o višini primanjkljaja v prihodnjih mesecih nekoliko spremenile, med drugim tudi zaradi prehoda zavoda in izvajalcev zdravstvenih storitev na nov sistem obračunavanja storitev. Zaradi tega bi lahko še v nekaj mesecih na zavod prišli računi iz januarja in februarja o obračunu zdravstvenih storitev.

Prihodki zavoda so v prvih štirih mesecih znašali 754,6 milijona evrov in so za milijon evrov pod načrtovanimi za to obdobje. Zavod je 98,4 odstotka oz. 742,8 milijona evrov prejel iz vplačanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, preostalih 11,8 milijona evrov oz. 1,6 odstotka pa iz drugih virov.

Prihodki manjši od predvidenih

Prihodki od prispevkov so v tem obdobju manjši od predvidenih za 2,8 milijona evrov. Na podlagi podatkov za prve štiri mesece leta 2013 še ni mogoče oceniti, kakšni bodo prihodki do konca leta 2013, navajajo na zavodu.

Glede na obstoječe podatke ne gre za velike odmike od načrtovanih vrednosti, navajajo. Ob tem pa opozarjajo, da se napovedujejo spremembe na področju plač v javnem sektorju, ki bodo predvidoma začele veljati z junijem in bodo vplivale na zmanjšanje prihodkov od prispevkov in hkrati na zmanjšanje odhodkov za zdravstvene storitve ter spremembe v razširitvi osnov za plačilo prispevkov.

Zdravila bi bilo treba izvzeti iz obdavčitve z DDV

Po besedah generalnega direktorja ZZZS Sama Fakina bo višja stopnja DDV v zdravstveni blagajni ustvarila dodatnih 15 milijonov evrov odhodkov. Po njegovem mnenju bi bilo sicer treba zdravila izvzeti iz obdavčitve z DDV.

Odhodki zdravstvene blagajne so v prvih štirih mesecih letos znašali 787,8 milijona evrov in so za 1,2 odstotka manjši od načrtovanih. Največji delež v porabi predstavljajo izdatki za zdravstvene storitve (70,1 odstotka), ki znašajo 552,1 milijona evrov in so za 0,8 odstotka manjši od načrtovanih za opazovano obdobje.

Zavod se je moral likvidnostno zadolževati

Druga največja skupina porabe so izdatki za zdravila, medicinske pripomočke, cepiva in pripravki za hemofilike, ki predstavljajo 16,3 odstotka sredstev in znašajo 128,2 milijona evrov. So za 4,9 odstotka manjši od načrtovanih za opazovano obdobje.

Zaradi razkoraka med prilivi in odlivi denarnih sredstev se je zavod moral likvidnostno zadolževati. Tako so v tem obdobju najeli za 467,3 milijona evrov posojil in jih v tem obdobju uspeli vrniti 433,3 milijona evrov. Obresti zaradi likvidnostnega zadolževanja v državni zakladnici so v tem obdobju znašale 28.676 evrov, navajajo na ZZZS.

Prenesli bodo okoli 70 milijonov evrov

Na osnovi poslovanja zavoda v prvih štirih mesecih, predhodnih realizacij prihodkov in odhodkov za maj, ob upoštevanju pričakovanih učinkov zakona za uravnoteženje javnih financ ter ob nespremenjenih pogojih poslovanja na ZZZS ocenjujejo, da bi lahko poslovali v okviru letošnjega finančnega načrta.

Tako bodo tudi letos obveznosti dela plačil izvajalcem zdravstvih storitev prenesli v prihodnje leto. Predvidoma bodo po Fakinovih navedbah prenesli okoli 70 milijonov evrov.

Prostovoljne zavarovalnice bi morale znižati svoje premije

Sicer pa bodo na zavodu pripravil izračune o vplivu najavljenih sprememb na področju plač v javnem sektorju, sprememb v širitvi prispevnih osnov za obvezno zdravstveno zavarovanje ter sprememb stopenj davka na dodano vrednost na prihodke in odhodke ZZZS v letošnjem letu. Če bodo ocenjeni učinki odstopali od načrtovanih vrednosti v finančnem načrtu, bodo pripravili rebalans finančnega načrta za leto 2013, so še zapisali.

Čerinova in Fakin sta tudi komentirala dobiček prostovoljne zdravstvene zavarovalnice Vzajemna v lanskem letu ob upoštevanju, da so prostovoljne zavarovalnice prav lani zvišale premijo. Čerinova se s takšnim dobičkom ne strinja. Meni, da bi prostovoljne zavarovalnice morale znižati svoje premije. Fakin pa pravi, da bi morali ali znižati premije ali pa dobiček nameniti za zdravstvene storitve.