Znate izbirati med zdravimi in manj zdravimi živili?

Prehranski semafor in sistem GDA

V Veliki Britaniji tako uporabljajo prehranski semafor: v prehranski tabeli je poleg hranil narisan še krogec, ki je zelene, oranžne ali rdeče barve in ki potrošnika opozori, ali so vrednosti maščob, nasičenih maščobnih kislin, sladkorja, soli primerne ali visoke. »Problem tega modela je, da je definiran na sto gramov in zato lahko nekatera živila neupravičeno označi z rdečo barvo in s tem potrošnika odvrača od nakupa. Takšen primer je kečap, ki ga pojemo zelo malo, a ga semafor zaradi vsebnosti sladkorjev obarva rdeče – čeprav kečap kot priloga ne predstavlja prehranskega problema,« pojasnjuje doc. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko.

Prehranska industrija je razvila model GDA, v katerem upoštevajo priporočene dnevne količine zaužitih hranil. Potrošniku ta model pomaga tako, da v tabeli ob vrednosti sladkorja, soli, maščob in nenasičenih maščobnih kislin navede, kakšen je delež zaužitega hranila glede na priporočeni dnevni vnos tega hranila za odrasle. Ta model ne uporablja barv, ampak poda informacijo v številčni vrednosti: »Če potrošnik vidi, da s porcijo posameznega živila zadosti 30 odstotkom dnevnih potreb po sladkorju, je to zanj lahko alarm,« pojasni Pravst.

Ko so v EU leta 2011 sprejemali zakonodajo, ki bi uvedla enotno označevanje hranilne vrednosti živil, se države članice niso mogle poenotiti o tem, ali bi uvedli prehranski semafor ali sistem GDA. Zato je evropska komisija zgolj predpisala, kako naj se podajajo informacije o hranilni vrednosti živil (v prehranski tabeli), preostali modeli označevanja živil pa so ostali prostovoljni, je pojasnil Pravst.

Logotipi

Prostovoljna je tudi uporaba različnih logotipov na embalaži živil. Nosijo jih lahko živila, ki imajo bolj ugodno prehransko sestavo, kar naj potrošniku olajša izbiro med živili. V tujini sta najbolj uveljavljena znaka nizozemski Healthy Choice in danski Keyhole. V Sloveniji uporabljamo znak srčka, ki ga podeljuje Društvo za varovanje srca in ožilja. Ta znak je do zdaj pridobilo že več kot 300 živilskih izdelkov. Pod znakom srčka, ki označuje varovalna živila, morajo biti napisane prehranske lastnosti (trditve), zaradi katerih je ta znak podeljen: nizka energijska vrednost, nizka vsebnost maščob, nasičenih maščob, veliko nenasičenih maščob, malo soli, malo sladkorja ali veliko prehranskih vlaknin, so pojasnili pri društvu.

Vendar je tudi pri uporabi logotipov problem, opozarja Igor Pravst: pogoj, da ga na živilu lahko uporabijo, je bolj ugodna prehranska sestava. Razvrščanje med prehransko ugodna ali manj ugodna živila pa je zelo kompleksno: »Pogoj za uporabo nekaterih znakov je le izpolnjevanje posameznih kriterijev – npr. visoka vsebnost prehranske vlaknine.« Pri drugih znakih pa se lahko uporabljajo tudi bolj sofisticirane metode, tako imenovano prehransko profiliranje, kjer se upošteva več parametrov.

Prehranske in zdravstvene trditve tudi na manj zdravih živilih

Evropska komisija je leta 2006 sprejela uredbo o prehranskih (na primer živilo je vir kalcija) in zdravstvenih trditvah (na primer kalcij pomaga ohranjati zdravje kosti) na živilih, s katero je regulirala uporabo teh trditev. V uredbi je Bruselj želel regulirati tudi, na živilih s kakšno prehransko sestavo lahko proizvajalci te trditve uporabijo. »Uporaba zdravstvenih trditev na nekaterih živilih bi lahko zakrila njihovo slabo prehransko sestavo in potrošnika zavedla, da ta živila kupi, čeprav jih sicer zaradi slabe sestave ne bi. Na primer bonboni, ki so obogateni z vitamini, so v osnovi še vedno bonboni,« pojasnjuje Pravst. Tako zavajanje potrošnikov bi preprečili s pomočjo tako imenovanih prehranskih profilov, kjer bi pri živilih upoštevali vsebnost ključnih hranil (sladkorja, maščob, prehranskih vlaknin, maščobnih kislin omega tri...), kar bi živilu prineslo negativne in pozitivne točke; te bi sešteli in določili, koliko točk pomeni mejo med bolj in manj zdravimi živili. Evropska komisija je te podatke že pripravila, a so postopek leta 2010 zaradi upora prehranske industrije ustavili. Tako lahko prehranske in zdravstvene trditve še vedno nosijo tudi živila z manj ugodno prehransko sestavo.

Zakaj na primer ni mogoče, da bi bilo na vsakem živilu označeno, kje na lestvici med zdravimi in manj zdravimi živili se nahaja?

Nikoli se ne bo zgodilo, da bi za vsako živilo izdelali prehranski profil, odgovarja Igor Pravst: »Če se v okviru EU niso mogli dogovoriti o sistemu označevanja živil, je iluzorno pričakovati, da se bodo dogovorili, kaj je zdravo in kaj ne.«

Težava prehranskega profiliranja je predvsem v tem, kako med sabo primerjati različne kategorije živil in pripraviti ponderje, utežne deleže, kakšno vlogo imajo maščobe, sladkorji... Modelov, kako to narediti, je več kot 180, težko pa je reči, kateri je najboljši. »To je znanstveni problem, na področju vrednotenja teh modelov pa poteka več raziskav tudi v Sloveniji,« pojasnjuje Pravst.

Ob teh znanstvenih zagatah je težava tudi v tem, da se pri vsaki državi trči na določena nacionalna živila, za katera se ne bi smelo reči, da so zdrava, čemur države ostro nasprotujejo in spet ne pride do dogovora. »Ne zaplete se na načelni ravni, saj se vsi strinjamo, da je treba potrošnikom zagotoviti, da jedo zdravo, zaplete se pri nacionalnih interesih, kjer vsaka država želi izjeme,« pojasnjuje Pravst.

Po drugi strani pa je tudi proizvajalce živil z manj ugodno prehransko sestavo težko prisiliti, da bodo označevali ta živila kot taka; laže je prehransko industrijo prepričati, da označijo živila, ki so zdravju bolj koristna. Tudi to je korak v pravo smer, saj se s tem spodbuja industrijo, da spremeni sestavo živil v ugodnejšo.

Za uvedbo prehranskega semaforja

Kaj torej v takšni situaciji ostane potrošniku v Sloveniji? V pomoč pri izbiri med nekaterimi živili mu je le znak srčka, na voljo pa ima še manj informacij o sestavi živil kot potrošniki v drugih državah, saj je med članicami EU prav v Sloveniji, navajajo pri Inštitutu za nutricionistiko, najmanjši delež živil označen s prehransko tabelo – ta bo obvezna šele leta 2016. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) si prizadevajo, da bi uvedli na embalaži živil prehranski semafor, saj menijo, da je ta oznaka učinkovita preventiva pred nezdravimi nakupi. To potrjujejo tudi rezultati mednarodnega prehranskega kviza, ki so ga na pobudo Consumers International konec aprila ter v začetku maja letos izvedle ZPS in številne potrošniške organizacije po svetu. Odgovori slovenskih potrošnikov so pokazali, da je brez branja označb le 35 odstotkov potrošnikov pravilno odgovorilo na vprašanja glede vsebnosti soli, sladkorja, maščob in nasičenih maščob, ob branju označb s prehranskim semaforjem pa kar 85 odstotkov. Pri ZPS so vzpostavili tudi spletno bazo živil in pijač Veš, kaj ješ, kjer lahko obiskovalci preverijo prehransko vrednost živila.

Pri Inštitutu za nutricionistiko so začeli razvijati tudi aplikacijo za pametne telefone, s katero bi potrošnik poskeniral črno kodo na embalaži živila in bi se na telefonu pokazala enostavna informacija, za kako zdravo živilo gre, kar bi mu bilo v pomoč pri nakupu. V tujini ponekod že uporabljajo take aplikacije, vendar je pogoj za njihovo uporabo, da je na voljo obširna zbirka podatkov o prehranski sestavi živil, da lahko zajamejo čim več proizvodov, ki so na prodaj v trgovinah. Aplikacija bi bila v pomoč tudi ljudem s posebnimi prehranjevalnimi potrebami, saj bi hkrati dobili tudi podatke o vsebnosti alergenov (na primer arašidov), glutena in drugih snovi. Projekt se za zdaj žal ne nadaljuje, saj se je zalomilo pri njegovem financiranju.