Nezdrave navade, kot so kajenje, zloraba alkohola ter uživanje prevelikih količin maščob, soli in sladkorja so sprožile epidemijo bolezni, ki skupaj predstavljajo globalno največji vzrok smrti, je v poročilu o preprečevanju in upravljanju kroničnih bolezni po poročanju francoske tiskovne agencije AFP zapisala WHO.
Glavna avtorica poročila Shanthi Mendis je poudarila, da epidemija "bolezni življenjskega sloga" predstavlja večje tveganje za javno zdravje kot katerakoli druga epidemija. Nenalezljive bolezni, kot so srčno-žilne bolezni, diabetes, pljučne bolezni in niz rakov, so v letu 2012 terjale življenje 38 milijonov ljudi, med katerimi jih je bilo 16 milijonov mlajših od 70 let. Do večine izmed vsakoletnih 16 milijonov prezgodnjih žrtev nenalezljivih bolezni, to je 82 odstotkov, pride v državah z nizkimi ali srednje visokimi prihodki.
Veliko otrok predebelih
Okoli šest milijonov ljudi letno sicer umre zaradi uporabe tobaka, z zlorabo alkohola je povezanih 3,3 milijone smrti, 3,2 milijona jih gre pripisati premajhni fizični dejavnosti, 1,7 milijona pa uživanju prevelike količine soli, ugotavlja WHO.
Med otroki, mlajšimi od petih let, jih 42 milijonov velja za debele, okoli 84 odstotkov najstnikov pa se ne ukvarja dovolj s športom, je še izpostavila glavna avtorica poročila. Vse skupaj je označila za "izjemno zastrašujoče".
Večino smrti zaradi te novodobne epidemije bi bilo mogoče preprečiti z zgolj skromnimi naložbami, ugotavlja poročilo. Kot je poudarila generalna direktorica WHO Margaret Chan, ima svetovna skupnost priložnost spremeniti tok epidemije nenalezljivih bolezni.
Investirati bi bilo treba v promocijo
Poročilo namreč ocenjuje, da bi bilo mogoče rešiti na milijone ljudi, če bi svet v prihodnjem desetletju za promocijo bolj zdravih navad letno investiral zgolj 11,2 milijarde dolarjev.
V več državah so se namreč za učinkovite v boju proti epidemiji nenalezljivih bolezni že izkazali preprosti in poceni ukrepi, kot so prepoved oglaševanja tobačnih izdelkov in alkoholnih pijač ter obdavčitev prehrambenih izdelkov in pijač, ki imajo visoko vsebnost soli in kofeina.
Nekatere države napredovale
Kot uspešen primer WHO izpostavlja Turčijo, kjer je prepoved oglaševanja tobačnih izdelkov skupaj z občutnim dvigom cene in zdravstvenimi opozorili število kadilcev od leta 2008 zmanjšala za 13,4 odstotka. Na Madžarskem pa je visoka obdavčitev nezdravih sestavin v hrani in pijači vodila v 27-odstoten upad prodaje hitre prehrane.
A medtem ko so nekatere države napredovale, jih večina ne bo dosegla leta 2011 zastavljenega cilja, to je do leta 2025 za četrtino zmanjšati število smrti zaradi nenalezljivih bolezni. Za to nedejavnost bomo po mnenju WHO plačali visoko ceno.
"Ko ljudje zbolijo in umrejo na vrhuncu svojih moči, trpi produktivnost, cena zdravljenja pa je lahko uničujoča," je dodala WHO. Če se ne bo za izboljšanje razmer storilo nič, bodo prezgodnje smrti zaradi nenalezljivih bolezni v prihodnjem desetletju iz gospodarstva izsesale sedem tisoč milijard dolarjev.
