»Bila so jutra, ko sem se morala psihično pripraviti do tega, da sem vstala iz postelje in stopila na tla, saj sem pri tem čutila neznosno bolečino. In kar nekaj korakov je bilo potrebnih, da sem lahko vsaj malo stopila na peto. Zdravnik mi je postavil diagnozo, da gre za trn v peti, in me napotil na terapijo z ultrazvokom. Ta mi je zelo pomagala, a se nenehno bojim, da se bo bolečina, ki me je seveda zelo ovirala pri hoji, nekega dne spet pojavila,« je svojo izkušnjo z nami delila Tanja Peterlin. Kot pravi specialist ortopedije v celjski bolnišnici mag. Janez Podobnik, je trn v peti relativno pogosta težava, s katero se vsaj trikrat na teden sreča tudi v svoji ambulanti. A gre predvsem za nadlogo, ki nas pri delu ovira zaradi hude bolečine, medtem ko ni nevarna za zdravje.
Pomagajo protivnetna zdravila, injekcije, tudi gibanje
»Stopalo je zelo kompleksna zadeva. Sestavljeno je iz skupka celic, sklepov in koščic, ki tvorijo vzdolžni stopalni lok, da ta lahko obstaja tak, kot je, pa je pod njim kot tetiva napeta anopevroza, kot jo imenujemo. In ta anopevroza se narašča na petnico, na mesto, kjer potem rečemo, da je nastal trn. Ta trn v peti pa ni nič drugega kot neke vrste preobremenitveni sindrom. Ne nastane čez noč, temveč nastaja počasi, mi pa ga vidimo kot trn. Ta anopevroza, ki narašča, pa je pomembna za vzdrževanje tega vzdolžnega stopalnega loka, ki nam služi, da se pri hoji lahko odrivamo. Je torej kot nekakšna vzmet,« pojasni naš sogovornik, specialist ortopedije. In dodaja, da se za operacijo odločijo le v skrajnih, zares hudih primerih. Z operativnim posegom bi namreč lahko podrli stabilnost preostalih sklepov in bi se bolečina pojavila še kje drugje.
»Problem nastane, ko zaradi bolečine kot tudi degenerativnega tkiva človek ne more več normalno funkcionirati. V takih primerih z operativnim posegom degenerativno tkivo in tudi kalcij, če se je nabral, odstranimo in sprostimo napetost. Seveda pa ima tak človek nato brazgotino, in če govorimo samo o kalciju, je velika verjetnost, da se bo ta spet nabral, bolečina pa ponovila,« razloži Podobnik in doda, da je težava izključno bolečina. Zato pa poskušajo trn v peti zdraviti čim bolj konzervativno, kar pomeni bodisi z lokalno, fizikalno terapijo, ki jo izvajajo neposredno na boleče mesto, bodisi s protivnetnimi zdravili, ki jih človek zaužije, in seveda lokalno injekcijo. »Ta trn, ki je prisoten, občasno povzroča res hudo bolečino, pride pa tudi obdobje, ko sploh ne boli. Kadar boli, bolečino blažimo z ustrezno obutvijo, z mehkimi vložki in blazinicami, da fizično trn ne pride neposredno na trdo podlago. Težave poskušamo lajšati tudi, kot že rečeno, s protivnetnimi zdravili in injekcijami, operacije pa odsvetujemo, saj bi v tem primeru pacienti prišli le z dežja pod kap, zato pride operacija v poštev le v primeru, ko vse druge metode odpovedo,« pravi Podobnik.
Tegobe lajša tudi ustrezna obutev
Glede na to, da torej občutimo predvsem bolečino, nam kaj drugega kot to, da jo lajšamo, ne preostane. Pomaga tudi ustrezna obutev, ki ne pritiska neposredno na občutljiva in boleča mesta. »Dejansko je ustrezna vsa moderna tekaška obutev, tudi tista, ki jo najdemo v povsem povprečnih športnih trgovinah,« svetuje naš sogovornik. Seveda pa takrat, ko je bolečina najbolj izrazita, tudi še tako skrbno izbrana obutev ne pomaga. A bolečina čez dan, ko se razhodimo, vselej zvodeni. Najhuje je vedno zjutraj, ko stopimo bosi na trdo podlago, in zvečer, ko se stopalo spet umiri. To bolečino pa lahko lajšamo le s protivnetnimi zdravili. Kot še pravi Podobnik, se s to težavo srečujejo tako ženske kot moški. Morda je za spoznanje bolj ogroženo srednje staro do starejše prebivalstvo, ni pa nujno, da so to ljudje, ki so večji del dneva na nogah. »Aktivnost je celo zaželena, saj ustvarja neko dinamiko in ustrezno prekrvavitev kot tudi normalno celjenje vseh mikropoškodb, zato ni nujno, da imajo bolj aktivni tudi več težav,« pove iz prakse Podobnik.
Vzrok za bolečino v peti je lahko tudi kalcij, ki se običajno nabira v degenerativnih tkivih. »Kalcij je problematičen predvsem v fazi, ko se topi, dokler se nabira, bolečine ne čutimo, težave pa lajšamo prav tako s protivnetnimi zdravili, občasno tudi injekcijami, ki pa jih lahko dajemo le ob ahilovo tetivo, ne pa vanjo.«
Podobnik opaža, da so ljudje danes že zelo ozaveščeni in se o težavah poučijo tudi na spletu. »Neredki pridejo k meni v ambulanto z rentgenskim posnetkom, ki ga je naredil njihov osebni zdravnik, in kar sami povedo, da imajo trn. Seveda pričakujejo, da bomo ta trn odščipnili, a to seveda ne gre, saj ne gre za trn v fizični obliki,« še doda naš sogovornik.