Za dobro počutje organizmu zagotovimo zadostno količino vitamina D (kalciferola), ki je znan tudi kot »sončni vitamin«. Vsak dan naj bo na jedilniku dovolj živil, bogatih z vodotopnimi vlakninami. Tretji način ohranjanja dobrega zdravja in vitalnosti pa je normalna telesna teža.
Sončni vitamin
V maščobah topni vitamin D organizem ustvarja s pomočjo sončne svetlobe, v manjših količinah pa ga lahko dobimo tudi iz nekaterih živil, zlasti iz ribjega olja, mastnih morskih rib (losos, sardine, tuna), pa tudi iz vitaminiziranega mleka in mlečnih izdelkov (zlasti obogatenih z vitaminom D), mesa, rumenjaka in kvasa. Izsledki novejših raziskav pričajo, da velik del prebivalstva zahodne poloble nima na voljo dovolj vitamina D. Primanjkuje ga tako otrokom kot tudi ostarelim. Izsledki znanstvene študije, objavljene v priznani strokovni publikaciji The American Journal of Clinical Nutrition, pričajo, da so otroci, ki so vsak dan redno dobivali 1200 enot vitamina D v obliki prehranskega dodatka, kar 40 odstotkov redkeje zbolevali za sezonskimi okužbami (gripo in prehladom) kot njihovi vrstniki v kontrolni skupini, ki so prejemali placebo. Dr. Adit Ginde, strokovnjak za javno zdravje, raziskovalec in znanstvenik na University of Colorado School of Medicine in Denver, priporoča, da naj človek dnevno zaužije vsaj 1000 enot vitamina D.
Vlaknine, topne v vodi
S pomočjo poglobljene raziskave, ki so jo izvedli na novi celini, izsledke pa objavili v strokovni publikaciji Brain, Behavior and Immunity, so ugotovili, da so si miši, ki so jih šest tednov hranili z obilico vodotopnih vlaknih, od bakterijske okužbe opomogle še enkrat hitreje kot druge, ki so dobivale hrano, revno z vlakninami oziroma so uživale mešane ali v vodi netopne vlaknine. Vodotopne vlaknine, ki jih najdemo v agrumih, jabolkih, hruškah, korenju, fižolu (stročnicah), ječmenu, suhih slivah in ovsenih kosmičih (ovsu), organizmu pomagajo v boju proti okužbam in vnetju. Netopne vlaknine, ki se nahajajo v pšenici, polnozrnatih žitih, oreščkih, semenih in zelenolistnati zelenjavi, so prav tako pomembne za zdravje in vitalnost, vendar pa nimajo odločilnega vpliva na odpornost organizma. Na dan naj bi odrasel človek s hrano zaužil med 25 in 40 grami vlaknin, zlasti tistih, ki so topne v vodi.
Manjša teža, večja odpornost
V obsežni znanstveni raziskavi, ki so jo v šestih mesecih izvedli raziskovalci s Tufts University, so pri skupini predebelih prostovoljcev, ki so število dnevno zaužitih kalorij zmanjšali za tretjino, znanstveniki zaznali 50-odstotni porast telesne odpornosti. Prof. dr. Simin Meydani, raziskovalec s Tufts University, s sodelavci je prepričan, da je s pomočjo energetske restrikcije na krožniku mogoče zmanjšati količino snovi, ki zavirajo imunski odgovor organizma. Pomembno pa je poudariti še, da je treba v času restrikcijske diete poskrbeti, da organizem dobi vse hranilne in varovalne snovi, ki jih potrebuje za optimalno delovanje. Na jedilnik je priporočljivo uvrstiti nemastno perutnino, ribe in morske sadeže, posneto/nemastno mleko in mlečne izdelke, več sadja, zelenjave in polnozrnatih žit. In ne pozabite na vodo! man
