Spanje odločilno vpliva na poklicni uspeh

Škrjančki uspešnejši kot sove

Ljudje, ki (zgodaj) zjutraj zavihajo rokave in se lotijo resnega dela, so bolj uspešni in učinkoviti v poklicu, poslu in karieri kot njihovi vrstniki, ki ljubijo pozne ure – delajo zvečer in ponoči. Kanadski raziskovalci pa dodajajo, da ljudje, ki delajo pozno v noč, lahkomiselno postavljajo na kocko svoje zdravje, mladostnost in vitalnost, prepričani, da bodo bolj uspešni od tistih, ki ponoči spijo. Škrjančki, ki podnevi delajo in ponoči počivajo, imajo več možnosti za uspeh od sov, ki podnevi radi dremljejo, ponoči pa skušajo svoj zaostanek nadoknaditi z delom do poznih nočnih ali celo zgodnjih jutranjih ur. V nočnem času je človek manj domiseln, ustvarjalen in produktiven, pa tudi bolj počasen in umirjen, zato potrebuje za določeno delo več časa, kot bi ga potreboval podnevi. Naspan človek se lažje in hitreje uči ter si novo snov tudi bolje zapomni, bolj učinkovit pa je tudi pri reševanju problemov – od običajnih, vsakdanjih do tistih bolj kompleksnih in zapletenih.

Nočno delo škoduje zdravju

Nočni ptiči se ne zavedajo, da s takšnim načinom življenja veliko tvegajo za zdravje. Pomanjkanje počitka in spanca je škodljivo in nevarno. Negativno vpliva na človekovo počutje in razpoloženje, pa tudi na sposobnost logičnega razmišljanja in osredotočanja na določeno nalogo. Vse našteto pa v končni fazi privede do manjše produktivnosti in zmanjšane delovne uspešnosti – dveh elementov, ki igrata pomembno vlogo pri uresničevanju kariernih ciljev. Opisana ugotovitev pa ne velja le v delovnem, temveč tudi v študijskem okolju. Zaspanost za pisalno mizo ima podobne posledice kot tista v šolskih klopeh. Podobno kot ameriški in kanadski raziskovalci tudi japonski znanstveniki svarijo pred zanemarjanjem spanca na račun kariere. Večina japonske populacije skuša namreč z »nerazumnim« podaljševanjem delovnika doseči zastavljene poklicne cilje, pri tem pa zanemarja dejstvo, da je spanec nepogrešljiv element prizadevanj za karierni uspeh. Slednje še bolj kot za modre, velja za bele in zlate ovratnike – strokovnjake v intelektualnih poklicih.

Možgani naj se spočijejo

Za optimalno delovanje možgani potrebujejo dovolj počitka in spanca. Osrednje živčevje z možgani na čelu se lahko sprosti, razbremeni, očisti, razstrupi in okrepi le v spanju. Poglobljene raziskave so pokazale, da lahko možgani le med tem, ko spite, izločijo strupene proteine, ki ob mentalnih aktivnostih nastajajo čez dan. Pri pomanjkanju spanca ali pri njegovi (popolni) odsotnosti te strupene beljakovine ostajajo v možganih in jih hromijo – otežujejo človekovo sposobnost razmišljanja in osredotočenosti na delovne/študijske naloge, v nasprotju s splošnim prepričanjem pa tovrstnih posledic utrujenosti ni mogoče odpraviti z velikimi količinami kofeina in podobnih poživil. Zunanje znake lahko sicer zabrišemo, nevarnost pa ostane.

Znanstveniki poudarjajo še, da pomanjkanje spanca znatno povečuje tveganje za srčni infarkt in pojav diabetesa tipa 2. Pomanjkanje spanca slabi tudi imunski sistem, kar pomeni, da smo manj odporni oziroma bolj dovzetni za bolezni. Deficit spanca zmanjšuje tudi raven testosterona v telesu, slabi libido in zmanjšuje plodnost.

Kako si lahko pomagate na poti med uspešneže? Z zdravim načinom življenja, ki vključuje tudi učinkovit počitek in spanec, z zmernim uživanjem kave in podobnih poživil, z organiziranostjo, sistematičnostjo in spodbudno rutino, z dobrimi medosebnimi odnosi, z ustvarjanjem omrežij, z ukvarjanjem z rečmi, ki so vam pri srcu in jih dobro opravljate, s pozitivnim odnosom do dela in učenja in tako dalje. man