Uši so tri milimetre velike sivkasto bele žuželke, ki se zelo hitro širijo in še bolj kot šolarjem zagrenijo življenje njihovim staršem. Najpogosteje jih je mogoče najti na zatilju ali za ušesi, medtem ko so gnide, gre za kremasto rjava ali bela jajčeca, zalepljene na začetku lasu. Ker se ta nadloga, ki sicer ne ogroža zdravja neposredno, skoraj vedno pojavi v času, ko šolarji spet sedejo v šolske klopi, nanje pogosto opozarjajo tudi pediatri.
Kot pravi Ksenija Goste, specialistka šolske medicine in predstojnica dispanzerja za šolske otroke in mladino v Zdravstvenem domu Celje, na Celjskem to jesen uši v šolah še niso zaznali, ni pa nemogoče, da se ta nadloga še pojavi. Tudi zato starše o možnem pojavu uši obveščajo preventivno. »Nekateri starši težko razumejo, kako je to mogoče, da se uši še vedno pojavijo, kljub ustrezni higieni. Mnoge je celo sram priznati, da je njihov otrok staknil uši. A je to, kljub brezhibni higieni, seveda mogoče, saj šolarji pač pogosto stikajo glavice, si izposojajo naglavna pokrivala in vse to so okoliščine, ki dodatno pripomorejo k hitremu širjenju naglavnih uši,« pravi pediatrinja Ksenija Goste.
Za nadležno nočno srbenje so lahko krive garje
Če se uši pojavijo, je treba kužne vire, kot so glavniki, pokrivala, oblačila, tudi brisače in posteljnina, razkužiti z namakanjem v vroči vodi vsaj 10 minut, zatem jih je treba posesati, oprati pri minimalno 60 stopinjah Celzija, jih tudi zlikati ali celo kemično očistiti, saj lahko v nasprotnem primeru uši preživijo. Uši pa niso edina nadloga, saj v ambulantah pogosto zaznajo tudi garje, ki so nalezljiva kožna bolezen. Povzročitelj je majhna pršica, imenovana srbec, samica, ki koplje v vrhnji plasti kože majhne rove, pa v njih odlaga jajčeca in iztrebke. Pri tem povzroča srbež, ki je najbolj izrazit ponoči, zato je to tudi prvi pomemben znak, ki zbuja sum, da morda vendarle gre za garje. »Vedeti moramo, da so v šolskih klopeh otroci iz različnih okolij, da mnogi živijo skupaj tudi v internatih, zato se tam tudi najpogosteje pojavljajo. Jih je pa morda težko spoznati in je treba nanje najprej pomisliti, potem pa se prepričati, ali gre v resnici za garje ali ne. V obeh primerih, tako pri ušeh kot garjah, je treba ustrezna sredstva za lajšanje težav in uničenje kupiti v lekarnah ali specializiranih trgovinah,« pravi Gostetova. Pediatri v primeru pojava garij prizadetim svetujejo, kakšna mazila ali raztopine naj prizadeti uporabi. »Garje prizadenejo vso družino in jih dolgo niti ne zaznamo. Pogosto postanemo pozorni šele, ko na tega zajedalca reagira koža, ki pordeči, na njej pa opazimo še druge drobcene spremembe, kot so opraskanine in tudi izpuščaji, ki so v parih in jih je treba mazati,« razloži potek pediatrinja. Z garjami se lahko okužimo neposredno s telesnim dotikom, pa tudi posredno, prek posteljnega ali osebnega perila. Tudi zato se garje med člani družine tako hitro širijo. Za uspešno zdravljenje, ki traja praviloma tri dni, je pomemben tudi pravilen postopek, ki vključuje kopanje v vroči vodi, mazanje kože in zamenjavo posteljnine. Po treh dneh je obvezen posvet pri zdravniku, ki lahko zdravljenje še podaljša.
Pogosta so tudi virusna obolenja
Ko zunanje temperature nekoliko padejo, pa se šolske ambulante hitro polnijo tudi zaradi različnih virusnih obolenj. »Virusov je veliko,« pravi Gostetova, »zato povzročajo tudi različne težave. Šele na osnovi znakov bolnikom svetujemo, kako lajšati težave.« Kot pravi, v primerih, ko imajo šolarji težave z dihanjem oziroma dihali, posebnih terapij ni, razen če niso zaradi tega preveč imunsko oslabljeni. »Pri virusnih infektih svetujemo predvsem počitek, zbijanje telesne temperature in lajšanje težav zaradi oteženega dihanja. Če pa gre za noroviruse, ki so v zadnjem času najpogostejši povzročitelji virusnih prebavnih težav, priporočamo tudi ustrezno prehrano, saj je pomembno, da ne pride do dehidracije.« Norovirusi najpogosteje povzročajo vnetje črevesja, kar povzroča tudi bruhanje, slabost, drisko, pogosti so bolečine v trebuhu, glavobol, značilna pa je tudi rahlo povišana telesna temperatura. Ljudje to pogosto imenujejo tudi »trebušna gripa«, čeprav z gripo nima nobene zveze. So pa norovirusi zelo kužni, zato tudi pride do hitrega širjenja v različnih skupinah, predvsem v vrtcih in šolah ter drugih večjih kolektivih, velikokrat pa so med nami samo klicenosci, ki so na videz povsem zdravi. Zbolimo lahko nenadoma, težave se začnejo s pojavom driske in se stopnjujejo z bruhanjem, slabostjo in krči v trebuhu, a trajajo kratek čas in bolnik običajno ozdravi brez posledic. Predvsem za majhne otroke so veliko nevarnejši rotavirusi, ki povzročajo nalezljivo črevesno bolezen in so zelo odporni proti razkužilom, medtem ko pri odraslih bolezen pogosto mine brez znakov.
Vse pogostejše tudi motnje hranjenja
V šolske dispanzerje pa po besedah Gostetove vse pogosteje prihajajo otroci in mladostniki, ki trpijo zaradi različnih psihosomatskih težav. »Poslušamo jih, poskušamo izločiti bolezenske vzroke za te njihove težave in nadaljevati zdravljenje. Vsekakor so otroci dovzetni za stiske staršev in tudi širšega okolja. Občutijo jih, mogoče pa jih je povezovati tudi z motnjami hranjenja, ki jih zaznavamo že v zelo zgodnji starosti. Ne le pri najstnikih, pri sistematskih pregledih smo pozorni tudi na deset- in enajstletnike, ki se zaradi različnih razlogov izogibajo hrani. Zato smo pozorni, če otrokova teža ne napreduje v skladu z rastjo, saj je normalno, da teža narašča,« iz prakse pripoveduje Gostetova. Kot pravi, se v primerih, ko zaznajo takšne težave, otroku bolj posvetijo in naredijo, kar je v njihovi moči na primarni ravni. Kadar to ne zadošča, pa otroka preusmerijo na zdravljenje na druge ustrezne klinike.
