Sadje in zelenjava bi morala predstavljati nepogrešljiv sestavni del zdrave, pestre in uravnotežene prehrane, poudarja prof. dr. Miša Pfeifer z endokrinološkega oddelka UKC Ljubljana. »Tako sadje in še zlasti zelenjava sta namreč odličen vir prehranskih vlaknin, vitaminov, mineralov in drugih bioaktivnih snovi. Pri uživanju pa je pomembno tudi, da ju uživamo čim bolj sveža in nepredelana, saj vsebnost vitaminov variira. Vsebnost vitamina C, ki igra pomembno vlogo pri obnovi vezivnih tkiv in splošni odpornosti, lahko v istem sadju zelo variira že glede na njegovo zrelost, še bolj pa glede na obdelavo,« pojasnjuje Pfeiferjeva in razloži, da lahko s kuhanjem in zamrzovanjem živilom odvzamemo dobršen del vitaminov, še posebej vitamina C.
Bolje kuhano in vloženo kot nobeno
Doc. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko, kjer so lani oktobra izvedli raziskavo o pogostosti uživanja sadja in zelenjave med odraslimi Slovenci, ocenjuje, da je še vedno veliko bolje, da jemo kuhano, vloženo in na druge načine predelano sadje in zelenjavo, samo da ju uživamo, kot da ju sploh ne bi jedli. Kot presenetljiv podatek pa navaja, da Slovenci zaužijemo največ vitamina C s krompirjem, ki sicer ne vsebuje pretirano velikih količin tega vitamina kot denimo paprika, ribez, kivi, brokoli, zelje… Vendar Slovenci uživamo zelo veliko krompirja in tako ta kljub temu predstavlja najizdatnejši vir vitamina C.
»Poleg tega, da vsaj polovica Slovencev na dan ne zaužije dovolj sadja in zelenjave, skrbi tudi podatek, da se je stanje v zadnjem desetletju dodatno poslabšalo, še zlasti pri uživanju zelenjave,« še opozarja Pravst in razloži, da najmanj sadja in zelenjave na dan zaužijejo manj izobraženi moški srednjih let, bolje pa so se odrezale ženske ter bolj izobraženi in starejši. Vsaj enkrat na dan sadje in zelenjavo uživa 63 odstotkov Slovenk, delež moških pa se ustavi že pri 45 odstotkih odrasle populacije. To je seveda daleč od priporočil Svetovne zdravstvene organizacije, ki priporoča, da naj bi odrasli ljudje vsak dan zaužili vsaj 400 gramov sadja in zelenjave, od tega večji delež zelenjave.
Ker priporočenega vnosa večina populacije ne dosega niti v drugih državah, se zaradi pomembnega vpliva na javno zdravje povsod trudijo, da bi uživanje sadja in zelenjave povečali in ljudem bolj približali. V Sloveniji nam je za zdaj v teh prizadevanjih najbolj blizu evropska iniciativa »5 na dan«, ki se je pred dobrim desetletjem začela v Veliki Britaniji in priporoča, da zaužijemo vsaj pet porcij različnega sadja in zelenjave na dan. V Avstraliji so priporočilo zvišali na sedem porcij na dan, v ZDA pa podpirajo bolj splošno akcijo »sadje in zelenjava – šteje več«.
Ni dovolj samo skleda solate
Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije bi morali vsak dan zaužiti vsaj tri obroke zelenjave in dva obroka sadja. Pomembna pa je tudi pestrost, zato priporočajo, naj vsakodnevno pojemo več različnih vrst sadja in zelenjave, ki sta varovalni dejavnik pred kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, predvsem boleznimi srca in ožilja, diabetesom tipa 2 in nekaterimi vrstami raka. »Še zlasti se premalo zavedamo vloge zelenjave v zdravi prehrani, ki je lahko še mnogo boljši vir vitaminov in mineralov kot sadje. V 100 gramih sveže zelene paprike je skoraj 200 miligramov vitamina C, trikrat več kot v limonah, pomarančah in drugih agrumih,« razlaga Pravst in opozarja, da bomo morali v Sloveniji povečati tako pogostost kot količino zaužitega sadja, še posebej pa zelenjave. »Velik korak naprej bo, če bomo sveže sadje in zelenjavo začeli uvajati kot zdrav medobrok. Gre namreč za prvovrsten nadomestek različnih nezdravih prigrizkov,« pravi Pravst, ki priporoča tudi uživanje sadja z olupki, razen agrumov, seveda v kolikor v njih ni pesticidov.
Kljub dokaj črnogledim ugotovitvam Inštituta za nutricionistiko pa na statističnem uradu zaznavajo nekoliko spodbudnejše smernice vsaj pri uživanju zelenjave. V publikaciji Nekaj ščepcev podatkov o hrani iz lanskega decembra denimo ugotavljajo, da se je potrošnja zelenjave na prebivalca v zadnjem desetletju zvečala, in sicer z 0,244 na 0,264 kilograma na dan. Kljub temu dodajajo, da še vedno jemo premalo sadja in zelenjave, saj se priporočene dnevne količine gibljejo med 400 in 650 grami in bi morali zaužiti od tri do pet enot zelenjave ter od dve do štiri enote sadja na dan – pri čemer je enota zelenjave lahko velika skleda solate, skodelica kuhane ali surove nasekljane zelenjave, dve manjši papriki ali paradižnika, manjša koleraba ali pesa in manjša čebula. Spodbuden je tudi podatek, da smo v letu 2013 potrošili 211.000 ton zelenjave, kar je enajst odstotkov več kot desetletje prej.
