V zadnjem času se je zgodilo kar nekaj družinskih tragedij, do katerih morda ne bi prišlo, če bi ljudje prepoznali stiske posameznikov. Spomnimo se samo umora in poskusa samomora v Limbušu ter tudi mlade mamice, ki je s še ne dveletno hčerkico namerno zapeljala v Slivniško jezero in umrla, medtem ko je deklico reševalcem uspelo rešiti, a je nato prav tako umrla. Zlasti Štajerska in predvsem Koroška sta tisti regiji, ki sta že več let v samem vrhu po številu samomorov. Strokovnjaki ravenskega Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so zato toliko bolj zaskrbljeni, ker se je nanje v zadnjih dneh obrnilo veliko ljudi, ki so se znašli v stiski, iz katere sami ne najdejo izhoda. A bi jim, če bi okolica prepoznala njihovo stisko, morda lahko še pravočasno pomagali.
»Vsak se v življenju kdaj znajde v krizi ali stiski. Zlasti življenjske prelomnice pa so tiste, pri katerih preprosto potrebujemo oporo sočloveka, včasih tudi strokovno pomoč. Vse pogosteje pa se dogaja, da tisti, ki se znajde v stiski, še posebno, če je ta čustvenega izvora, ostaja sam,« opaža sociologinja Marijana Kašnik. In dodaja, da se je gotovo že vsak od nas kdaj znašel v položaju, ko je bilo vsega preprosto preveč. »Takrat se nam prikrade občutek, da imamo vse manjši nadzor nad življenjem in so vsi poskusi, da bi stisko omilili, neuspešni. Še posebno, če ne poznamo izvora. Posameznika preveva občutek, da nikomur ni mar zanj, da ga nihče ne opazi. To pa je še toliko bolj izrazito v teh poletnih mesecih, ko so ulice polne ljudi, ko se ljudje veliko več družijo, se veselijo in odhajajo na oddih. A takrat je lahko občutek osamljenosti in brezizhodnosti za nekatere še večji,« opozarja strokovnjakinja.
Marsikdo ne zmore drugače
Kot še poudarja Kašnikova, tak človek sicer sliši nasvete, da bo nekoč zagotovo bolje, da so se že tudi drugi znašli v kakšni podobni situaciji in da naj razmišlja pozitivno. »Vendar tega marsikdo preprosto ne zmore, zato se še bolj odmika v osamo in se izogiba ljudi,« še opaža Kašnikova. Pa vendar strokovnjaki poudarjajo, da o duševnih stiskah, črnih mislih in težavah ne smemo molčati, da je o njih treba spregovoriti. »V takšnih primerih svetujemo ljudem, da se obrnejo na najožje družinske člane, prijatelje, sodelavce, tudi osebnega zdravnika, skratka tiste, ki jim zaupajo. Samo pogovor težav seveda ne bo odpravil, a bo zagotovo prinesel vsaj olajšanje in nekoliko razbremenil dušo. Lažje je, če neko breme delimo, kot da ga v sebi nosimo sami. Lahko pa skozi pogovor tudi najdemo morebitne rešitve, ki jih prej nismo. Ko se nekomu zaupamo, nam je lažje, pa čeprav se situacija niti ne bo spremenila. Bomo pa vedeli, da v stiski nismo več sami. Da nas je nekdo slišal, da nas podpira in tudi razume,« še poudarja Kašnikova. Kajti če nekdo rešitve za svoje težave ne vidi in ne zna poiskati, to še ne pomeni, da jih ni. Pomeni le, da jih zaradi velike stiske niti ne opazimo. »Intenzivne čustvene bolečine, ki jih doživljamo, pa lahko naše razmišljanje še popačijo in rešitve najdemo še težje,« sklene Kašnikova.
Brez napotnice po nasvet
A tudi drugi strokovnjaki opozarjajo, da vse večja brezposelnost in finančna kriza, ki vpliva na to, da je razkorak med ljudmi vse večji, zbujata pri ljudeh občutke negotovosti, brezizhodnosti in obupa, vse to pa negativno vpliva na njihovo razpoloženje, samopodobo in odnose z bližnjimi. Specialistka javnega zdravja Nuša Konec Juričič iz celjske enote NIJZ opaža, da na vrata njihove svetovalnice Tu smo zate, ki uspešno deluje že štiri leta, vsako leto potrka več mladih, ki imajo težave s samopodobo, šolo, vrstniki in tudi starši. V njej lahko vsak za le pet evrov in brez napotnice pride do psihološke ali psihoterapevtske pomoči. Na podoben način deluje Center za psihološko svetovanje Posvet v Ljubljani, kjer se prav tako srečujejo z vse bolj ekstremnimi primeri. A kot poudarja Konec-Juričičeva, je ta oblika pomoči tako v Celju kot Ljubljani namenjena le tistim, ki še ne potrebujejo bolnišničnega zdravljenja. Decembra so podobno svetovalnico odprli tudi v Kranju, glede na potrebe pa bi bila dobrodošla še kje, a denarja žal ni. Tovrstne svetovalnice so namreč odvisne od finančne pomoči občin, ministrstva za zdravje in donacij, ki pa jih je vedno manj.
