Četrtega julija v Združenih državah Amerike praznujejo dan neodvisnosti. K temu pa poleg tradicionalnih praznovanj in ognjemetov sodijo tudi tekmovanja v hitrostnem prenažiranju s hrenovkami.
Znani prvak na tovrstnih tekmovanjih Joey Chestnut si letos obeta, da bo lovoriko osvojil že osmič zapored. Chestnut je star 30 let, tehta pa 104 kilograme, kar ni ekstremna telesna teža, kot bi jo morebiti pripisali profesionalnemu tekmovalcu v prenajedanju.
Pravzaprav, večina resnih tekmovalcev sploh ni debelih in navadno nimajo neobičajnih zdravstvenih težav. Kako jim torej to uspe?
Na področju prenajedanja s hrano za sedaj še ni veliko raziskav, so pa znanstveniki z Univerze v Pennsylvanii izvedli eksperiment, ki je bil objavljen v posebni izdaji revije National Geographic. Zanimalo jih je, kaj se zgodi z želodcem takega tekmovalca. Običajnega posameznika in profesionalca so prosili, naj v 12 minutah zaužijeta kolikor hrenovk zmoreta.
Pri tekmovalcu je bil po pretečenem času želodec videti kot polna vreča, ki je zavzela večino prostora v trebušni votlini. Poleg tega niso opazili tipičnega krčenja želodca, ki sicer pomaga pri prebavljanju. Strokovnjak Marc Levine je takrat poudaril, da ga preseneča, koliko hrane je možno spraviti v želodec.
Želodec tekmovalcev je »natreniran«. To dosežejo s postopnim povečevanjem obrokov. Ko posameznik preseže refleks sitosti, lahko raztegne želodec do neverjetnih razsežnosti. Nihče pa sicer še ne ve, kako takšno početje vpliva na telo tekom daljšega obdobja let. Znanstveniki predvidevajo, da bi se v primeru nezmanjšanja želodca na običajno velikost lahko pojavili znaki neozdravljive slabosti.
