Bolnikov s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi je iz dneva v dan več, te pa niso prisotne le med odraslimi, temveč strokovnjaki opažajo, da se bolezni, povezane z neustrezno prehrano in telesno nedejavnostjo, kot je sladkorna bolezen tipa dve, vse pogosteje pojavljajo tudi pri otrocih.
Problematike se na ministrstvu za zdravje zavedajo in opozarjajo, da bo ob neukrepanju situacija postala »neobvladljiva, saj se zaradi kroničnih nenalezljivih bolezni že zmanjšuje delovna zmožnost aktivne populacije, težave pa se pri starajoči populaciji le še stopnjujejo«.
Skoraj 20 odstotkov pretežkih dečkov
Skrb zbujajoče je, da se je delež čezmerno hranjenih in debelih otrok ter mladostnikov v zadnjih tridesetih letih podvojil. Najbolj izrazit porast debelosti je pri dečkih, saj se je delež prekomerno hranjenih povečal z dobrih trinajstih na skoraj dvajset odstotkov. Prav tako se je povečalo število debelih fantov – včasih je bilo debelih le slabih tri odstotke, današnja statistika pa kaže, da je takih več kot šest odstotkov.
Prav tako ne gre spregledati številk, ki pričajo o prehranjenosti odraslih. (Pre)težkih je več kot 40 odstotkov žensk in skoraj 70 odstotkov moških. Prehranjenost in debelost sta tesno povezani z nastankom sladkorne bolezni tipa dva. S to ima pri nas opraviti več kot vsaj sedem odstotkov ljudi, strokovnjaki pa predvidevajo, da bo vsako leto število bolnih poraslo za dodatne tri odstotke.
Več sadja in telovadbe
Telesna dejavnost v tem primeru predstavlja ključ do zmanjševanja obolenj, povezanih z debelostjo. Stroka sicer opaža naraščanje števila tistih, ki dosegajo priporočila glede rekreativne telesne dejavnosti, vendar ne gre spregledati dejstva, da je takih še vedno zgolj približno petina.
Na ministrstvu za zdravje so pripravili načrt, s katerim želijo v prihodnjih desetih letih izboljšati prehranske in gibalne navade Slovencev vseh starosti. Spodbuditi želijo uživanje sadja in zelenjave, rib, polnozrnatih žit in žitnih izdelkov ter zmanjšati vnos transmaščob, nasičenih maščob, sladkorja in soli.
Kot pravijo na ministrstvu, bo izvajanje ukrepov, ki bo usklajeno z drugimi resorji, »prispevalo tudi h gospodarskemu in socialnemu razvoju Slovenije«.
To naj bi med drugim dosegli s tem, da bodo zagotavljali zdravo prehrano še posebno v vrtcih, šolah, bolnišnicah, domovih za starejše občane in v obratih študentske prehrane. Spodbudili bodo ponudbo zdrave prehrane v gostinstvu, ponudbo zdravju koristnih živilskih izdelkov v sodelovanju z industrijo. Slednje bi na primer dosegli z zniževanjem vsebnosti sladkorja, soli in maščob v živilih.
Zagotavljali naj bi dostopnost do zdrave prehrane za socialno in ekonomsko ogrožene skupine, varno in zdravju koristno hrano s poudarkom na lokalno-trajnostni oskrbi in samooskrbi. Potrošnike bodo ozaveščali s primernim označevanjem, predstavljanjem in trženjem živil. Obljubili pa so tudi omejitev oglaševanja hrane za otroke.