»Smo med redkimi državami v Evropi, ki jim je uspelo vsaj pri moških zmanjšati umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni pod umrljivost zaradi raka. Žal to ne velja tudi za žensko populacijo,« opozarja predsednik Združenja kardiologov Slovenije doc. dr. Zlatko Fras, ki ugotavlja tudi, da je na podlagi zastarelih podatkov tudi stroka predolgo podpirala stereotipa, da sta infarkt in stres domena moških.
Srčno-žilne bolezni so kljub zavidljivemu zmanjšanju umrljivosti pri moških v povprečju še vedno tudi pri nas vodilni vzrok smrti. V Sloveniji vsako leto zaradi njih umre več kot 3000 moških in več kot 4000 žensk. Vendar pa je porast umrljivosti pri ženskah izrazit šele po 80. letu starosti, pri moških, denimo, pa je tveganje za smrt zaradi srčno-žilnih bolezni v starosti do 75 let še vedno kar 2,5-krat večje kot pri ženskah.
Ženske obravnavajo drugače kot moške?
Zdravnica in vodja oddelka za kronične bolezni na Inštitutu za varovanje zdravja RS Pia Vračko v podrobnejši analizi navidezno protislovje pojasnjuje z dejstvom, da se po 65. letu starosti v Sloveniji delež žensk v populaciji veča in je tako posledično v tem obdobju znatno večje tudi absolutno število smrti zaradi bolezni srca in ožilja pri ženskah.
»Umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni v starosti do 75 let je tako izrazito velik problem pri moških, pri ženskah pa je porast umrljivosti izrazit po 80. letu starosti,« ugotavlja Pia Vračko. Trend upada umrljivosti je pri moških izrazit in stabilen, pri ženskah pa se je zniževanje števila smrti upočasnilo.
Po njenem mnenju pa bi bilo treba z ustreznimi preiskavami preveriti tudi, ali na različni stopnji umrljivosti pri moških in ženskah vplivajo morda tudi razlike pri obravnavi in morebitno hitrejše prepoznavanje in diagnosticiranje bolezni pri moških. Morda se ženske tudi kasneje odločijo za obisk zdravnika in morda obstajajo tudi razlike v zdravljenju, domneva in dodaja, da morda pri zelo starih ženskah tudi mrliški ogledniki z večjo lahkoto zapišejo srčno-žilni vzrok smrti.
Dejavniki tveganja
Dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni so prekomerna telesna teža, neustrezna prehrana s premalo sadja in zelenjave ter preveč maščobami, kajenje, alkohol, povišan krvni tlak in maščobe v krvi. Večina dejavnikov je, pojasnjuje Vračkova, večja težava moških kot žensk; pri ženskah izstopa predvsem kajenje, ki upada manj intenzivno kot pri moških, skrb zbujajoč pa je zlasti porast kajenja med mladimi dekleti. Izpostavlja tudi obremenitev s stresom, ki je pri ženskah izrazitejša, saj ženske občutijo več vsakdanjega stresa in ga tudi težje obvladujejo kot moški, ugotavlja Pia Vračko. Zato bi bilo treba za zmanjšanje umrljivosti zaradi srčno-žilnih bolezni in zamik obolevnosti in umrljivosti v kasnejše življenjsko obdobje narediti več na osveščanju o pomenu zdravega življenjskega sloga.
»Pomembna je zgodnja preventiva, promocija zdravja, ozaveščanje in zdravstveno-vzgojne aktivnosti za spreminjanje slabih navad in nezdravega življenjskega sloga,« izpostavlja Vračkova in nadaljuje, da je za uspešno spremembo življenjskega sloga zelo pomembna podpora družine in delovnega okolja. »Z zdravim življenjskim slogom, ki zmanjšuje dejavnike tveganja, se pojav bolezni zakasni ali omili. Ko pa že zbolimo, je seveda pomembno zgodnje odkrivanje bolezni ter hitro in učinkovito zdravljenje, tako za upočasnitev napredovanja bolezni kot pri reševanju akutnih zapletov, ki so neposredni vzrok smrti pri srčno žilnih boleznih,« pojasnjuje Vračkova.
Nikoli ni prepozno
Doc. dr. Zlatko Fras pristavlja, da ni nikoli prepozno. Tudi če se zdravega življenjskega sloga lotimo po 50. letu, se lahko obolevnost vsaj delno zamakne in omili. V svoji praksi pa ugotavlja, da se najbolj zasedijo in pridelajo največ odvečnih kilogramov zlasti posamezniki v starosti okrog 35 let, ko v obdobju ustvarjanja ekonomske podstati zavestno zanemarijo skrb za zdrav življenjski slog. Bolj pa bi bilo treba po njegovem mnenju osvestiti tudi mlade v obdobju po srednji šoli, ko na vzgojo za zdravo življenje pozabi tudi šolski sistem. In čeprav se po raziskavah, ki temeljijo na osebni oceni, pri nas s telesno aktivnostjo zadovoljivo ukvarja več kot 80 odstotkov prebivalstva, bi po njegovem mnenju z doslednejšimi raziskavami ugotovili, da je neaktivna blizu polovica prebivalstva. Da je prezgodnje umrljivosti zaradi srčno-žilnih bolezni kljub temu danes bistveno manj, pa pripisuje tudi boljši in učinkovitejši zdravstveni oskrbi, saj smo po deležu takojšnje vstavitve žilne opornice po infarktu tretji v Evropi.
Doc. dr. Fras ugotavlja tudi, da smrtnost zaradi srčno-žilnih bolezni ni največja med populacijo z velikim tveganjem, ki je pod večjim nadzorom, marveč med povprečno ogroženo populacijo, ki bi zase največ naredila z zdravim življenjskim slogom. Sicer pa, kot pravi, pacienti infarkt pogosto opisujejo kot neznosno prsno bolečino. »Pri ženskah takšna bolečina ni nujno znak za koronarno bolezen. Drugačnost obolevnosti med spoloma se kaže tudi v tem, da pri ženskah zvečine ne gre za prizadetost ene žile, temveč je ožilje prizadeto na več mestih,« še pojasni doc. dr. Fras.
