Ne dolgo tega je v ambulanto za zgodnjo paliativno oskrbo Onkološkega inštituta prišla starejša gospa in se pohvalila, da po nasvetu sosede vsako jutro na tešče popije dve jedilni žlici konopljinega olja. In res se počuti veliko bolje. Olje je kupila v bližnjem trgovskem centru. V isti ambulanti se je popoldne oglasil možakar s prošnjo po receptu za marihuano, ki se jo lahko, kot je slišal, kupi v Avstriji. Prav tako isti dan, na viziti na oddelku akutnega paliativnega oddelka, je mož bolnice prinesel rjavo vsebino, ki jo mora bolnica vsako jutro zaužiti. Izkaže se, da gre za hašiševo olje, ki ga je mož pripeljal iz Češke. Brali so, da naj bi ustavilo raka.
Izkoriščanje obupa neozdravljivo bolnih
Takšnim in podobnim zgodbam je pogosto priča Maja Ebert Moltara, specialistka internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana, kjer vodi oddelek za akutno paliativno oskrbo: »Naši bolniki, ki posegajo po preparatih iz konoplje, povečini napačno razumejo njihovo delovanje in upajo, da bodo ti čudežno pozdravili njihovo bolezen. To pa vodi v žalostne zgodbe, ko drago kupujejo nepreverjene substance v upanju na ozdravitev in izgubljajo zadnje tedne svojega življenja, ki bi jih v odhajanju lahko preživeli drugače. Namesto da bi se umirili, se posvetili svoji družini in spokojno odšli, hlastajo za nepreverjenimi rešilnimi bilkami,« je pripovedovala onkologinja, ki meni, da so različni dejavniki pripeljali do kaosa, v katerem smo se znašli, ker uporaba konoplje v medicinske namene pri nas ni zakonsko natančno opredeljena. Med njimi so nejasno izrazoslovje, nepoučenost, naivnost, izkoriščanje obupa neozdravljivo bolnih, želja po dobičku, ne nazadnje pa tudi nezainteresiranost in nevednost zdravstvenih delavcev o smiselnosti uporabe konoplje. »Večina naših zdravnikov se strinja, da bi bila smiselna registracija konopljinih preparatov. Medicinska uporaba konoplje lahko predstavlja veliko dobrobit za nekatere skupine bolnikov, vendar pa morajo biti postavljene jasne indikacije, podprte z raziskavami,« je bila jasna onkologinja.
Največ med onkološkimi bolniki
Naravni kanabinoidi, kakor pravimo sestavinam konoplje, so v večini držav razvrščeni v skupino prepovedanih drog. Sintetični kanabinoidi pa sodijo v skupino nadzorovanih zdravil z dokazanim učinkom. Ameriški Urad za hrano in zdravila (FDA) je odobril njihovo uporabo za zdravljenje slabosti in bruhanja po kemoterapijah ter sindroma kaheksije (telesne shiranosti) pri bolnikih, obolelih s HIV. Vse druge indikacije nimajo dovoljenja za uporabo, zlasti pa ni bilo narejenih raziskav, ki bi dokazale, da kanabinoidi zdravijo raka. »V to smer ta zdravila niso bila preučevana,« poudarja mag. Mateja Lopuh, anesteziologinja iz Splošne bolnišnice Jesenice, kjer vodi Center za interdisciplinarno zdravljenje bolečine in paliativno oskrbo. Lopuhova je tudi državna koordinatorica za razvoj paliativne oskrbe v RS. Med svojimi bolniki opaža povečano uporabo hašiševega olja, zaskrbljena pa je nad dejstvom, da bolniki praviloma ne vedo, kakšno olje uporabljajo, iz kakšne rastline je bilo olje pridobljeno, kakšen odmerek morajo jemati in kako. »Na tem področju bo potrebnega ogromno obveščanja in širjenja znanja tako med bolniki kot tudi njihovimi svojci pa tudi med zdravniki, da ne bo usodnih zapletov. Kajti, kanabinoidi na črnem trgu so lahko nevarni in nepreverjenih količin.«
»Ljudje v stiski in bolečini seveda iščejo pomoč. Pripravljeni so narediti vse, da to pomoč dobijo. Enako njihovi svojci,« razumevanje pokaže mag. Andrej Kastelic, predstojnik Centra za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog na Psihiatrični kliniki Ljubljana in predsednik Mreže programov obravnave odvisnosti (SEEA net). »Žal uporabo konoplje pogosto zamolčijo pred svojim zdravnikom, s čimer lahko ob uporabi nepreverjenih preparatov kaj hitro pride do neželenih učinkov, zastrupitev in zapletov,« opozarja mag. Kastelic. Ni namreč še zadosti znanega, kako se konoplja vpleta v delovanje zdravil, ki jih bolniki dobijo predpisana, oziroma kako druga zdravila delujejo na učinke konoplje v telesu. To je vsekakor nekaj, kar mora zdravnik, ki vodi zdravljenje, vedeti.
Pomembno mesto med analgetiki
Če je po besedah Lopuhove zelo malo onkoloških bolnikov, ki niso vsaj poskusili uživati hašiševega olja, je med bolniki s kronično bolečino teh praks manj, a še vedno so. Gorazd Požlep s Kliničnega oddelka za anesteziologijo in perioperativno intenzivno medicino UKC Ljubljana podpira idejo, da določeni bolniki pridejo do dopolnilne terapevtske možnosti: »Skrajni čas je, da dobimo tudi v Slovenijo nekaj preparatov iz medicinske konoplje, kot jih imajo denimo v Avstriji. Pri ljudeh, ki živijo s kronično bolečino, lahko ta traja mesece, leta, celo desetletja, in terapevtske zmožnosti zanje so pogosto zelo omejene. Za tiste bolnike, ki so izčrpali dosedanje možnosti, moramo ponuditi vse, kar imamo na voljo. Medicinska konoplja je lahko ta dodatna možnost.« Kanabinoidi so po študijah sodeč učinkoviti tudi pri zelo rezistenčnih oblikah kronične bolečine, kot je nevropatska bolečina in bolečina, ki je posledica multiple skleroze. Zato imajo po besedah Požlepa, ki je predsednik Slovenskega združenja za zdravljenje bolečine, pomembno mesto med analgetiki.
Ne prva, pač pa dopolnilna možnost
Zdravila iz konoplje niso prva izbira, pač pa dopolnilna možnost zdravljenja, poudarja mag. Lopuhova: »Nimajo vedno stoodstotnega učinka, obstajajo celo študije, ki niso pokazale nobenega učinka. Prav tako niso za vse bolezni primerni isti kanabinoidi. Za določene skupine bolnikov pa so izbrani kanabinoidi dobrodošla dopolnila terapevtska možnost, vendar naj o primernosti bolnikov za takšno terapijo in o njenem načinu odloča strokovnjak.« Bolniki pa, kot dodaja mag. Kastelic, »ne smejo pričakovati čudežnega zdravila, ker takih zdravil ni.«