Eden od 10 ljudi, ki so sodelovali pri raziskavi Univerze v Sydneyju, je jemal nizkoodmerni aspirin vsaj enkrat tedensko. Povprečno so bili ljudje, ki so sodelovali v raziskavi, stari okrog 60 let. Teste vida so pri njih opravljali po petih, desetih in petnajstih letih jemanja nizkoodmernega aspirina.
Ob koncu študije so rezultati pokazali, da se je pri 9,3 odstotkih pacientov, ki so jemali nizkoodmerni aspirin, razvila s starostjo povezana degeneracija mrežnice. Povečanje tveganja za takšno degeneracijo pa se je pojavilo šele po desetih oziroma petnajstih letih rednega jemanja nizkoodmernega aspirina, torej je treba biti pri jemanju tega zdravila zmeren. Do te degeneracije, ki jo imenujejo »mokra AMD«, pride zaradi žil, ki rastejo na napačnem mestu. Zaradi tega pride do zatekanja in krvavenja, kar pa poškoduje mrežnico.
Avtorji študije ugotavljajo, da obstaja povezava s povečanim tveganjem za neovaskularno (vlažno) obliko starostne degeneracije makule, obenem pa ugotavljajo, da »je potencialno tveganje nizko (3,7 odstotka po 15 letih) in bi moralo biti uravnoteženo z veliko obolevnostjo in smrtnostjo neustrezno zdravljenih srčno-žilnih obolenj.«
Več koristi kot škode zaradi jemanja nizkoodmernega aspirina
Kljub vsemu pa raziskovalci poudarjajo, da še vedno nimajo dovolj dokazov, da bi lahko vplivali na način, kako zdravniki nizkoodmerni aspirin predpisujejo. Vsakodnevno jemanje manjših odmerkov nizkoodmernega aspirina namreč zmanjšuje tveganje za kap ali srčni zastoj pri pacientih, ki trpijo zaradi kardiovaskularnih bolezni. Obstajajo celo namigovanja, da naj bi jemanje nizkoodmernega aspirina lahko preprečilo raka.
