"Laboratorijska dejavnost je danes vedno dražja in zahteva vedno več aparatur," opozarja minister. "Sedem ali več laboratorijev za dva milijona prebivalcev je preveč," je opozoril.
Pri novi ureditvi gre po ministrovih besedah za vprašanje vodenja enotne doktrine na področju javnega zdravja, za ločevanje javnega zdravstva od tržne dejavnosti in za racionalnejše delo laboratorijev.
Vzrok za referendumsko pobudo o noveli vidi v Zavodu za zdravstveno varstvo Novo mesto, kjer pretežni delež dela predstavlja tržna, laboratorijska dejavnost. "Ta se je v veliki meri razvila tudi na račun tamkajšnje industrije," je opozoril minister.
Pravi, da si na tem področju ne želi organizacije, kot jo ima novomeški zavod. "To bi pomenilo napačno smer za javno zdravje," meni.
Po njegovih besedah se konflikt interesov med javnim zdravstvom in tržno dejavnostjo počasi izraža prav v Novem mestu. Izraža bojazen, da bi v primeru, če bi novomeški zavod še naprej prevzemal laboratorijske programe drugim zavodom za zdravstveno varstvo, to ogrozilo poslovanje drugih zavodov.
Z racionalnejšo organizacijo in z manj vodstvenih kadrov na vseh ravneh zavodov je mogoče dobiti nekaj denarja tudi za namen javnega zdravstva, je ocenil.
Na pobudo državljanov s prvopodpisanim direktorjem Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto Dušanom Harlanderjem se je danes začelo zbiranje podpisov za razpis referenduma o noveli zakona o zdravstveni dejavnosti. Novela zakona bi prinesla izgubo delovnih mest, državni monopol in zmanjšanje zdravstvene varnosti v regijah, je poudaril Harlander. Pobudniki, ki nasprotujejo centralizaciji zdravstva, morajo do 6. februarja zbrati 40.000 podpisov.
Novela med drugim predvideva združitev območnih zavodov za zdravstveno varstvo in Inštituta za varovanje zdravja RS v dva nova zdravstvena zavoda - Nacionalni inštitut za javno zdravje in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano.
