Rezultati študije, ki so jo objavili v reviji Lancet, pod vprašaj postavljajo temelj kontroverzne teorije, da je multipla skleroza (MS) povezana z vensko nepravilnostjo, ki so jo poimenovali kronična cerebrospinalna venska insufienca (CCSVI). Podporniki te teorije, ki jo je v letu 2009 zasnoval italijanski zdravnik Zamboni, trdijo, da MS nastane, ko zaradi zoženja ekstrakranialnih ven (to so vene, ki vodijo iz možganov v srce) nastanejo v venah blokade in motnje pretoka krvi. Nekatere bolnike z MS bi zato lahko učinkovito zdravili z znotrajžilnim posegom širjenja žil, kar so poimenovali »osvoboditvena terapija«.
Raziskave o tem, ali ima širjenje žil kakršen koli ugodni učinek na bolniki z MS, še potekajo. Rezultati študij, v katerih so s slikovnimi diagnostičnimi metodami preučevali povezavo med MS in zoženjem ven, pa doslej niso dali enoznačnih ugotovitev.
Tovrstno študijo, ki jo je financiralo Združenje za MS Kanada, so zasnovali tudi dr. Anthony Traboulsee z Univerze British Columbia v Vancouvru, dr. Katherine Knox z Univerze Saskatchewan v Saskatoonu v Kanadi in kolegi. Preiskali so ekstrakranialne vene pri 79 bolnikih z MS, 55 njihovih zdravih sorojencih in 43 zdravih prostovoljcih (kontrolna skupina), pri čemer so uporabili tako ultrazvok kot katetrsko venografijo. Slednja je bolj zapletena in invazivna diagnostična metoda kot ultrazvok in vključuje rentgensko slikanje ven, potem ko v žilo vbrizgajo barvilo.
»Doslej so v večini študij pri ugotavljanju morebitnega zoženja ven uporabili le ultrazvok, ki je sicer enostavna, ne pa tudi najbolj natančna slikovna diagnostična metoda. Zato smo v naši študiji uporabili tudi katetrsko venografijo, ki velja za zlati standard slikanja ven,« je razložil dr. Traboulsee.
Pri preiskovancih so primerjali širino ekstrakranialnih ven s segmentom ven pod čeljustjo. Ugotovili so, da imata najmanj dve tretjini posameznikov v vsaki od treh skupin več kot 50-odstotno zoženje vratne vene. Zoženje vene so ugotovili pri 74 odstotkih bolnikov z MS, 66 odstotkih njihovih sorojencev in 70 odstotkih posameznikov v kontrolni skupini – kar pomeni, da razlika v deležih zoženih ven med skupinami ni bila statistično pomembna.
Ko so uporabili kriterije ugotavljanja zoženja vratnih ven, ki jih je predlagal Zamboni, so raziskovalci zoženje ven ugotovili pri samo enem bolniku z MS, enem sorojencu in enem prostovoljcu. Prav tako so ugotovili, da Zambonijevi kriteriji za ugotavljanje zoženja ven z ultrazvokom niso zanesljivo ugotovili zožitev ven, kot so jih ugotovili pri katetrski venografiji, saj so ugotovili le dve petini zožitev, ki so jih dejansko potrdili s katetrsko venografijo.
Raziskovalci so tako prišli do sklepa, da je zoženje ven pogosto v splošni populaciji in torej ni anatomska posebnost, značilna za MS. To je prva študija, v kateri so ugotovili visok delež zoženja vratnih ven tudi v kontrolni skupini, in tudi prva, ki je pokazala, da so ultrazvočni kriteriji pri diagnostiki zoženja vratnih ven neustrezni. »Tako ostaja neznanka, ali je povezava med zoženjem vratnih ven in MS, zagotovo pa bi bilo to veliko bolj zapleteno, kot to pojasnjujejo sedanje teorije,« je povedal dr. Traboulsee.
Kot sta članek komentirala dr. Paul Friedemann in dr. Mike Wattjes, se je nedavno pojavila živahna diskusija o tem, ali je pomenilo financiranje raziskav o povezavi med MS in zoženjem vratnih ven izgubo denarja, časa in intelektualne energije. »Delo Traboulseeja in kolegov bi morali vzeti kot dokončen zaključek te diskusije. Zdaj je popolnoma jasno, da ni več nobenega razloga, da bi za tovrstne raziskave še naprej trošili denar in druge vire.« lo
