Vsem, ki si prizadevajo, da bi živeli dolgo, kakovostno in zdravo življenje, strokovnjaki svetujejo, naj začnejo za to skrbeti čim prej, najbolje že v otroštvu ali vsaj v mladi odrasli dobi, ob izteku pubertete.
Skupina britanskih znanstvenikov, ki so se s poglobljeno dolgoletno študijo odločili na prostovoljcih preveriti, ali, v kolikšni meri in kako je mogoče možgane oziroma miselni aparat ohraniti čil, zdrav in optimalno odziven do pozne starosti, je v odgovoru na ključno vprašanje, kako zmanjšati, obvladati ali celo odpraviti tveganje za demenco, po 35-letnem preučevanju prepričana, da je skrivnost mentalnega fitnesa v tretjem življenjskem obdobju (predvsem) v zdravem načinu življenja, ki lahko nevtralizira negativni vpliv genov. Multidisciplinarna skupina znanstvenikov z medicinske fakultete Univerze v Cardiffu je v letih 1979 do 2004 poglobljeno analizirala ključne elemente zdravega življenjskega sloga pri 2235 prostovoljcih moškega spola v starosti od 45 do 49 let v mestu Caerphilly (v Walesu).
Tveganje za intelektualno usihanje in spremljajoči oziroma posledični upad kognitivnih sposobnosti je po ugotovitvah britanskih znanstvenikov mogoče učinkovito preprečiti s peterico relativno preprostih in objektivno uresničljivih zdravih življenjskih navad, ki naj bi jih človek uvedel v svoj vsakdanjik in jih redno prakticiral do konca življenja.
Peterica veličastnih vključuje:obilico gibanja z redno vadbo oziroma rekreacijo, nizko telesno težo s skromnim obsegom pasu, zdravo prehrano, previdnost in skromnost pri uživanju alkohola in nekajenje.
Izsledki opisane poglobljene multicentrične raziskave pričajo, da pri posameznikih, ki so v svoj življenjski slog vnesli peterico naštetih zdravju in vitalnosti prijaznih navad ali vsaj četverico od njih, obstaja kar 60 odstotkov manjše tveganje za demenco in upad mentalnih sposobnosti. Peterica veličastnih navad pa ne vpliva pozitivno le na človekove intelektualne sposobnosti.
Ob koncu raziskave so znanstveniki postregli z zanimivimi objektivnimi podmenami: če bi prostovoljcem, ki so sodelovali v raziskavi, na začetku, pred 35 leti, svetovali, naj vnesejo vsaj eno zdravo navado iz peterice veličastnih in bi njihov nasvet resno vzela vsaj polovica sodelujočih, bi bil delež demence danes 13 odstotkov manjši, 12 odstotkov manj bi bilo sladkorne bolezni, za šest odstotkov bi se zmanjšal delež srčno-žilnih zapletov, število smrti pa bi bilo manjše za pomembnih pet odstotkov.man