Japonski humanist in častni doktor alternativne medicine Masaru Emoto (1943) je v svojem dvanajstletnem raziskovalnem delu s pomočjo vodnih kristalov dokazal, da voda shranjuje ne le informacije, temveč tudi človekova čustva in zavest. Zamrznjeni kristali vode – odkril je tudi metodo fotografiranja zamrznjenih vodnih kristalov –, zbrani v njegovi knjigi Sporočilo vode (1999), ki so bili izpostavljeni neposrednemu vplivu različnih človekovih čustev in misli, kažejo različne forme, od čudovitih, okroglih ali srčastih ornamentov do skrotovičenih, preluknjanih in grozo vzbujajočih ostankov teh oblik. Če pomislimo, da človek na enak način kot na atome vode s svojimi mislimi in čustvi deluje tudi na svoje telo, umovanje in čustvovanje, nas pogled na fotografije Emotovih vodnih kristalov prisili k razmisleku o tem, koliko na tak način sami (ne)hote vplivamo na svoje počutje in zdravje.
Zgolj pozitivne afirmacije niso dovolj
Da zavedanje tega predvsem v polju različnih alternativnih praks, vodečih k vzpostavljanju posameznikovega, s tem pa tudi kolektivnega boljšega počutja in zdravja, obstaja že nekaj časa, ni nobena skrivnost. Novejše je spoznanje, da zgolj pozitivne afirmacije, ki naj bi neposredno vplivale na posameznikove vzorce razmišljanja in delovanja ter jih preobrazile v pozitivno sfero, ne zadoščajo. Danes sedeminosemdesetletna pionirka tovrstnih afirmacij Louise L. Hay je na primer začela v svojo prakso in poučevanje ljudi po svetu dodajati tehniko čustvenega osvobajanja (emotional freedom technique), po naše tapkanje, ki sloni na prepričanju, da je razlog za neprijeten občutek ali nezdravo stanje motnja v telesnem energijskem sistemu, ki jo lahko na enostaven način odpravi vsak sam. Da število tapkalcev v svetu in v Sloveniji skokovito raste, ni naključje, saj je, povedano preprosto, za »vnos« pozitivnih prepričanj v telo, misli in čustva najprej treba narediti prostor, ki ga je mogoče doseči z eliminacijo starih, preživelih in velikokrat negativnih vsebin. Dejstvo, da se ti procesi dogajajo bolj ali manj mimo posameznikovega nadzora uma, zahodnemu človeku prinaša vsaj dvom, vendar izkušnje številnih ljudi po svetu govorijo v prid tovrstnih praks.
Novejši pristopi
Novejši in pri nas manj znani način osvobajanja okorelih in destruktivnih vzorcev razmišljanja, čustvovanja ter posledičnega delovanja je tehnika, imenovana pristop k zavesti (access consciousness oziroma access bars), ki jo je pred dvema desetletjema v ZDA razvil Gary Douglas. V Evropo je prišla pred nekaj leti, predvsem v Skandinavijo, od koder se širi v druge dežele. Gre za skupek orodij, tehnik in postopkov, oblikovanih z namenom, da bi ljudem omogočili večjo sposobnost zavedanja sebe in svojih zmožnosti. Človek teži k temu, da svoje delovanje pogojuje z lastnimi mislimi in čustvi, kar je po prepričanju te tehnike omejujoče delovanje, ki ima za posledico človekovo pogojenost, ujetost in polarnost. Kadar človek deluje zgolj iz znanih, zamejenih prepričanj, so tudi njegove možnosti zamejene in obstajajo zgolj v polju znanega. Pristop k zavesti je naravnan k preseganju tega. V svojem procesu uporablja niz dvaintridesetih točk na glavi, ki se z nežnim dotikom prstov aktivirajo in začnejo osvobajati energije, ki posamezniku ne dopuščajo sprejemanja ničesar, kar ni v dometu njegovih že znanih prepričanj. Te točke naj bi vsebovale elektromagnetne naboje njegovih omejujočih misli, stališč, občutkov, ki si jih je nakopičil skozi pretekle izkušnje in mu predstavljajo oviro za spremembe v življenju, s tem pa za zadovoljnejše, srečnejše, bolj zdravo in uspešnejše življenje. Aktivacija tako imenovanih barsov naj bi torej opuščala elektromagnetni naboj teh (zvečine nezavednih) stališč, ki je shranjen v možganih. V tem procesu naj bi se možganski valovi upočasnili in na tak način omogočili dostop oziroma razpršitev preživelih vedenjskih vzorcev in sistemov prepričanj. Učinek je posameznikova večja prisotnost oziroma zavedanje v tukaj in zdaj, večja dojemljivost za možnosti tudi onstran znanega, pri tem pa preteklost nima več tolikšnega vpliva na sedanjost in prihodnost. Ta preprosti in hitro usvojljivi pristop pozitivno vpliva na pospeševanje sprememb na vseh področjih človekovega življenja, s tem pa na boljše počutje in zdravje ter uspešnejše življenje v skladu s svojimi potrebami in željami. Primeren je za vsakogar; za starše, otroke, starejše ljudi, pri svojih terapijah ga uporabljajo maserji, kiropraktiki in zdravilci, ki pri svojem delu uporabljajo druge energijske pristope.
Za zdaj ena izmed približno desetih inštruktorjev te metode v Sloveniji Ljiljana Udir se je izobraževala na Hrvaškem pri Vladici Djordjević in Snježani Gottstein. Na vprašanje o tem, kakšni so odzivi ljudi, ki prejemajo to terapijo, oziroma na kakšen način ta vpliva na njihovo življenje, je odgovorila: »Že po prvih terapijah lahko začutimo, da se nenehni klepet v naši glavi umirja ali izginja, umirja se naš um. Na koncu terapije ljudje pogosto poročajo o občutku prazne glave. Naša napetost in pritisk v prsih izginjajo, manj smo agresivni, prihaja tudi do izboljšanja zdravja. Redno izvajanje terapije ugodno vpliva tudi na različne oblike depresije in motnje spanja. Ljudje so bolj sproščeni, veseli, izboljšujejo se tudi medsebojni odnosi.«
