Med vodilnimi na tem področju je Anthony Atala z Wake Forest inštituta za regenerativno medicino, saj iz človeških celic že goji mišice, srčne zaklopke, kožo in mehurje. Ti so tudi edini, ki so že bili vstavljeni v človeško telo. Koncept za vzgojo umetnih organov že najdemo v znanstveni literaturi iz prve polovice dvajsetega stoletja, Atalo povzema angleški Guardian.
Prvi večji preboj na tem področju predstavljajo vzgojeni sapniki. Švedski kirurgi so opravili prvo transplantacijo sintetičnega organa na svetu leta 2011. Najprej so sapnik umetno ustvarili v Londonu, obdali so ga s pacientovimi celicami, s čimer so zagotovili, da telo organa ne bi zavrnilo. Operacijo so nato opravili na Švedskem.
Naslednja na seznamu je po mnenju tujih strokovnjakov nedvomno trebušna slinavka, ki bo dobrodošla predvsem pri sladkornih bolnikih.
Pri tem moramo biti pozorni predvsem na dejstvo, da imamo ob omenjanju vzgojenih organov v mislih tkiva in celice, ki skupaj tvorijo organ. Vsak organ ima strukturno in funkcionalno tkivo. Znanstveniki umetno pridobijo tkiva tako, da ohranijo strukturno oziroma vezivno tkivo, odstranijo pa funkcionalno. Na vezivno tkivo nato presadijo pluriputentne matične celice, ki se lahko spremenijo v različne funkcionalne celice in tako dobimo umetno pridobljeni organ.
