Selitev območne enote zdravstvenega inšpektorata na Parmovo 33 v Ljubljani je ustavljena do ugotovitev, ki jih bodo pokazale meritve prisotnosti radona in njegovih potomcev v prostorih, v katere se bo preselil inšpektorat. Tako so se odločili na ministrstvu za pravosodje po tem, ko so v zvezi s problematiko radona na Parmovi v ponedeljek prejeli dopis ministrstva za zdravje. Meritve so pri Zavodu za varstvo pri delu (ZVD) začeli izvajati včeraj. Rezultati bodo znani septembra. Ministrstvo za pravosodje bo ukrepalo v skladu s priporočili ZVD. Ta bo pripravil tudi navodilo, kako naj zaposleni uporabljajo delovne prostore, da se v le-teh zmanjša prisotnost radona.
Tako se je začasno izteklo prizadevanje zdravstvenih inšpektorjev, da si zagotovijo zdravo delovno okolje. Ne pa tudi zaposlenih v drugih treh območnih enotah inšpekcijskih služb, ki so jih na Parmovo preselili v tem tednu in maja letos. Vendar sevanje radona ni edini problem dotrajanega poslopja na Parmovi.
Nujna obnova ni bila opravljena
»Republika Slovenija mora v roku šestih mesecev izvesti nujna vzdrževalna dela na razpokanih nosilcih zidov med pisarnami četrtega trakta v pritličju in nadstropju in petega trakta v pritličju objekta na Parmovi 33. Potrebno je injektiranje nosilnih zidov, zamenjati dotrajane lesene stropnike z novo armiranobetonsko ploščo, injektirati tla pod temelji, da se prepreči nadaljnje posedanje objekta in drsenja stropnikov.« To je Inšpektorat RS za okolje in prostor vladi kot lastniku objekta na Parmovi naložil že daljnega julija 1998, saj je inšpektor za graditev ob pregledu ugotovil, da je objekt poškodovan do te mere, da pomeni neposredno nevarnost za življenje in zdravje ljudi ter sosednje objekte in okolico. Leseni stropniki so že tako dotrajani, da ne morejo več varno prenašati obremenitev z ljudmi in pisarniško opremo. Prav tako objekt ni protipotresno varen. In še: »Treba je čim prej ukrepati, da se objekt zavaruje pred propadanjem oziroma porušitvijo.«
Kljub odločbi nujna obnova stavbe ni bila opravljena.
Kot so pojasnili na ministrstvu za pravosodje, ki prek direktorata za nepremičnine gospodari z nepremičninami, ki so v lasti vlade, takratni servis skupnih služb vlade ni opravil nikakršnih obnovitvenih del, ker za to ni imel zagotovljenih sredstev. Večja vlaganja tudi niso bila smiselna, saj je bila načrtovana rušitev objekta in selitev v nove prostore. Objekt so vzdrževali v skladu z razpoložljivimi sredstvi, enako tudi po letu 2007, ko je njegovo upravljanje (do januarja 2012) prevzel Statistični urad RS (Surs), ki je bil največji uporabnik prostorov. »Opravljali smo samo nujna vzdrževalna dela, saj za kaj več nismo dobili denarja, prav tako smo imeli pred očmi cilj: selitev na drugo lokacijo,« je povedal Bogdan Grmek, vodja službe za splošne zadeve in javna naročila pri Sursu. Slabo stanje objekta je bil glavni razlog za odločitev, da se izselijo. »Problem je že v zasnovi objekta, saj je to baraka. Bila je zgrajena kot začasni objekt, ki ga bodo podrli,« je povedal.
Država želi prihraniti pri najemninah
A ta začasni objekt stoji še danes in je vedno bolj obljuden, saj vanj kljub slabim razmeram preseljujejo inšpekcijske službe. Inšpektorji so imeli tudi v preteklosti, smo izvedeli, nad to odločitvijo pristojnih pomisleke. Tako so želeli na Parmovo že lani preseliti inšpektorat za energetiko, promet in prostor, a je tedanja glavna republiška inšpektorica tega inšpektorata pri Zavodu za gradbeništvo Slovenije naročila novo statično presojo problematičnega dela stavbe. Kot smo neuradno izvedeli, je ta ponovno pokazala, da je objekt nevaren. Takratno ministrstvo za pravosodje in javno upravo je naročilo spet novo poročilo o statični trdnosti in požarni varnosti. Kot v odgovoru za Dnevnik navajajo pri ministrstvu za pravosodje, je Zavod za gradbeništvo aprila lani ugotovil, da potresna odpornost ne dosega zahtev veljavne regulative, da je nosilnost stropov na posameznih delih delno presežena, da je ostrešje povezovalnega trakta preobremenjeno tako z lastno težo kot tudi zaradi skladiščene odslužene azbestnocementne strešne kritine, da evakuacijske poti niso zagotovljene ter da objekt ni požarno varen.
Ministrstvo je zato oktobra lani izvedlo del najnujnejših posegov za zagotovitev varnosti: odstranili so na podstrešju shranjeno odsluženo azbestnocementno kritino, obnovili nosilno konstrukcijo ostrešja in zamenjali del stare azbestnocementne kritine povezovalnega trakta. Da bi razbremenili strope, inšpektorjev niso vseljevali v nadstropja traktov, pač pa jih nameščajo v pritličje objekta, pojasnjujejo pri ministrstvu. Trudijo se tudi zagotoviti minimalne požarnovarnostne kriterije; za požarne izhode so že poskrbeli, druga dela bodo še izvedli.
Zakaj kljub vsem pomislekom v objekt selijo nove službe in tako zaposlene kot stranke izpostavljajo nevarnostim? »Izpostave območnih inšpektoratov za Ljubljano, ki so se že vselile in se bodo še vselile, so do sedaj delovale v najetih prostorih, za katere se je plačevala visoka najemnina,« odgovarjajo pri ministrstvu za pravosodje.
Na vprašanje, ali ocenjujejo, da je objekt na Parmovi 33 primeren za delovne prostore in ne ogroža zdravja in varnosti zaposlenih, so odgovorili, da je »primernost objekta primerljiva z drugimi objekti te starosti v Sloveniji«.