Ko so 7. aprila 2001 v tedanjem Zavodu za zdravstveno varstvo Celje na naslovu www.tosemjaz.si odprli mladinsko spletno svetovalnico, niso niti slutili, da bo program prerasel okvire preventivnega projekta in da bo prejel toliko laskavih priznanj in nagrad. Prvemu vprašanju, ki ga je tisti dan strokovnjaku zastavila radovedna mladostnica, je do danes sledilo že okoli 33.000 vprašanj, ki so razkrila, s kakšnimi težavami se mladi najpogosteje srečujejo med odraščanjem, kaj jih v duši boli, kakšne skrbi imajo in kaj si pravzaprav želijo v življenju.

Pot odraščanja je lahko tudi spolzka

»Nimam samopodobe, sploh je nimam,« je potožila neka deklica. »Od malega so se me otroci izogibali in se norčevali iz mene. Zdaj ni nič boljše, pa čeprav je minilo devet let. Nimam pojma, kdo sem. Nočem biti kot moji starši, ki mislijo, da morajo biti samo povprečni. Nočem tega. Vsi imajo deset tisoč želja, telefon, jaz pa imam eno samo: biti to, kar sem. Pa me ni tega nihče naučil.« Podobno razmišljajo številni mladi, ki danes stopajo po drugačni poti adolescence kot prejšnje generacije. Ko odpirajo teme, po besedah Mojce Gobec, v. d. generalnega direktorja direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje, kažejo potrebo po občutljivi in učinkoviti komunikaciji. Prepričana je, da spletni svetovalci v svojih odgovorih z veliko mero odgovornosti, spoštljivosti in človečnosti podpirajo mladostnika na poti odraščanja, ki je lahko včasih tudi nevarno spolzka. Mladostništvo je namreč obdobje velikih priložnosti in tudi čas, v katerem se postavijo temelji za zdravje v odrasli dobi.

Program, ki odgovarja na potrebe mladih

In kje so ključni razlogi, da celovit preventivni program živi in se nadgrajuje že štirinajsto leto? »Prvi je ta, da je program nastal kot odgovor na potrebe mladih. Temu izhodišču sledi ves čas. Izkorišča splet kot moderno komunikacijsko orodje, ki je mladim blizu. Omogoča jim, da pripovedujejo svoje zgodbe, odkrivajo svoje želje, dileme in strahove, včasih zelo intimne,« pojasnjuje prim. dr. Ivan Eržen, direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Po njegovem mnenju je zelo pomembno, da je program dostopen vsem slovenskim mladostnikom, da lahko v spletno svetovalnico vstopajo kadar koli in kjer koli. Seveda je izjemno pomembno, da mladim ni treba razkriti, kdo so in od kod prihajajo. Samo na tak način si upajo spregovoriti o svojih najglobljih stiskah, ki so povezane s spolnostjo, šolo, telesnimi spremembami in med drugim družinskimi težavami.

Kot poudarja dr. Eržen, pa je najpomembnejši razlog uspeha v ljudeh, ki stojijo za programom. Idejna vodja in duša programa je Ksenija Lekić, nekdanja novinarka, ki se je v zadnjih petnajstih letih v celoti preusmerila v delo na področju javnega zdravja in je letos končala še študij geštalt izkustvene psihoterapije v okviru Kemplerjevega inštituta. Poleg nje so za uspeh programa nenadomestljivi visokousposobljeni strokovnjaki z različnih področij, ki brezplačno svetujejo mladim. Leta 2004 je bilo spletnih svetovalcev 19, letos pa je v mrežo povezanih že 62 strokovnjakov, ki odgovorijo na približno 3000 vprašanj na leto.

Vir informacij za različne strokovnjake

Pred kratkim je Lekićeva v sodelovanju z Marjanom Cugmasom iz centra za metodologijo in informatiko na fakulteti za družbene vede ter sodelavkama, sociologinjo Petro Tratnjek in zdravnico Nušo Konec Juričič, pripravila monografijo Srečanja na spletu. Monografijo so izdali v celjski območni enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje, predstavlja pa svojevrstno spletno dokumentacijo o življenju slovenske mladine, o njihovih stiskah, potrebah in hrepenenjih. V obsežni raziskavi so avtorji analizirali 5870 vprašanj, ki so jih v letih 2012 in 2013 mladostniki anonimno zastavili različnim strokovnjakom v spletni svetovalnici www.tosemjaz.si.

»Na področju spletnega svetovanja mladim smo resnično orali ledino. Občutek, da imamo v rokah knjigo, ki nam prvič v času obstoja spletne svetovalnice www.tosemjaz.si z analitično gotovostjo sistematično odkriva svet naših spletnih uporabnikov, pa nas navdaja z navdušenjem,« pravi Lekićeva.