Kadar je imunski sistem oslabljen in ne deluje optimalno, se to kaže predvsem kot večja dovzetnost za okužbe. »Takrat nam lahko škodujejo tudi mikroorganizmi, ki so običajno prisotni v našem okolju in na telesu,« je povedala Tamara Ambrožič, mag. farm., vodja lekarne Betnava, ki sodi pod okrilje Lekarne Maribor. Povedala je še, da smo ob oslabljenem imunskem sistemu tudi utrujeni in brez energije, pogosteje zbolevamo, okužbe pa lahko postanejo kronične in hujših oblik.
Stres zavira imunski odziv
Večja izpostavljenost bolezenskim mikrobom in stanje naše kože ter sluznic sta pogosta vzroka za kolaps imunskega sistema. »Če sta koža in sluznica poškodovani, ranjeni ali vneti, lahko to povzroči velik vdor mikroorganizmov naenkrat. Zato je pomembna samoočiščevalna sposobnost organizma: dobra črevesna peristaltika in čistilna funkcija dihal,« je sogovornica poudarila temeljne obrambne stebre. Poleg omenjenega na imunski sistem vplivajo prehrana, škodljive snovi v okolju, določena starostna obdobja in splošna psihofizična kondicija. »Stres, preutrujenost, potrtost in večja čustvena preobremenjenost dokazano slabijo odpornost,« je poudarila farmacevtka in naštela nekaj raziskav, ki so pokazale, da so s čustvenimi motnjami povezane številne bolezni. S prstom so pokazale na stresne hormone. »Tako imenovani stresni hormoni (npr. kortizol) so veliki zaviralci imunskega odziva v telesu, kar mimogrede uporabljamo tudi v farmaciji, saj njegove kemijsko spremenjene izpeljanke s pridom uporabljamo za zaviranje imunskega odziva telesa, kadar je to potrebno,« je kot zanimivost navedla Ambrožičeva.
Znanost o vitaminih
Ko govorimo o odpornosti in imunskem sistemu, po besedah farmacevtke ne moremo mimo vitaminov. Množica kemijskih reakcij, ki poteka v našem organizmu, namreč vpliva na odpornost. Pri teh reakcijah imajo pomembno vlogo vitamini kot tako imenovani biološki katalizatorji (pospeševalci). Njihovo pomembno vlogo vedno znova dokazujejo različne znanstvene raziskave. Ambrožičeva je izpostavila naslednje: vitamin A krepi imunski sistem tako, da zmanjšuje možnost nastanka infekcijskih bolezni in nekaterih malignih obolenj, vitamin E nase veže proste kisikove radikale, ki množično nastajajo pri imunskih reakcijah in pomagajo uničevati mikrobe, vitamin C pa sodeluje v številnih reakcijah kot koencim. Tudi mnogi vitamini skupine B sodelujejo pri obrambnih reakcijah organizma. »Posebej bi omenila B1, B2, B6, B12, biotin, nikotinamid in folno kislino,« je izpostavila in nadaljevala z razlago: »B6 je pomemben za delovanje celic imunskega odziva. Pri njegovem pomanjkanju je okvarjeno delovanje limfocitov T in zmanjšana tvorba protiteles. B12 pa omogoča nastajanje rdečih krvničk. Pomemben je, ker ga sadje in zelenjava vsebujeta zelo malo, prav tako pa se v organizem ne more vsrkati, če je prizadeta želodčna sluznica.«
Nakup šele po posvetu z zdravnikom ali farmacevtom
Pri zmanjšanju imunske odpornosti oziroma kadar so potrebe po vitaminih povečane, je te smiselno dodajati. Dodajamo jih lahko v obliki zdravil ali kakovostnih prehranskih dopolnil. »Priporočeno je posegati po izdelkih, ki vsebujejo uravnotežene in priporočene odmerke omenjenih in drugih vitaminov. Prav tako pa je treba vedeti, da pri določenih bolezenskih stanjih ali stanjih imunskega sistema dodajanje ni priporočljivo ali je celo škodljivo. Zato posvet pred začetkom jemanja ne bo odveč,« je opozorila farmacevtka.
Najcenejši nasvet: smeh in spanje
In kaj še lahko naredimo sami? Sogovornica je odgovorila takole: »Kot je pomembno, da poskrbimo za dobro psihofizično kondicijo, lahko veliko naredimo tudi za dobro kondicijo lastnega imunskega sistema s pravilno prehrano, dobro fizično kondicijo, vzdrževanjem in nego kože in sluznic ter zadostnim vnosom tekočine. Ne pozabimo na redno spanje 7 do 8 ur na dan, opustiti velja kajenje, uživanje kave in alkohola pa omejiti ali ju zamenjati z drugimi (bolj) zdravimi razvadami. Ne pozabite se smejati in početi tistega, kar vas veseli, z osebami, ki jih imate radi,« je farmacevtka zaključila z enim najpomembnejših življenjskih naukov.
