Podatke o spolnem življenju žensk z urinsko inkontinenco je razkrila študija Ginekološke klinike v Ljubljani, ki so jo končali konec lanskega leta. Njen vodja strokovni direktor klinike prof. dr. Adolf Lukanovič je povedal, da jih je k raziskovanju spodbudil podatek o izjemni razširjenosti težav z nenadzorovanim uhajanjem urina, njihovo naraščajoče zdravstveno-ekonomsko breme in breme, ki uničuje kakovost življenja bolnic.
Kaj vse mora zdržati medenično dno
Glavnina prizadetih z urinsko inkontinenco so ženske, ki so bolj podvržene oslabelemu medeničnem dnu. »Med vzroke za težave prištevamo v prvi vrsti nosečnost in porod ter težko fizično delo, tj. delo, pri katerem ženska ves dan stoji in dviguje več kot pet kilogramov. Obremenilna je tudi prekomerna telesna teža, kronično zaprtje in ne nazadnje ženski spolni hormoni, ki jih v pomenopavzi primanjkuje, kar poslabšuje elastičnosti medeničnega tkiva,« je krivce našteval prof. Lukanovič. Mednje je prištel še ginekološke operacije, pri kateri odstranijo maternico in okoliško tkivo. To tkivo daje sosednjim organom oporo. Ko nožnica nima več opore, postane ohlapna. Enako se zgodi z medeničnim dnom. Sečnica, ki je položena nanj, se posledično povečano premika, kar privede do nenadzorovanega uhajanja urina, natančneje do stresne urinske inkontinence. Zanjo je značilno uhajanje urina ob naporu, tj. ob kašljanju, kihanju, skakanju, hoji po hribu navzdol, glasnem smehu ali spolnih odnosih.
Pomagajo tudi 90-letnicam
Nenadzorovano uhajanje urina kazi samopodobo, znižuje delovno storilnost, otežuje vključevanje v socialno okolje in načenja partnerski odnos. Veliko žensk jemlje težave z uhajanjem urina za del staranja, kar ni res, je prepričan prof. Lukanovič, ki na tem področju deluje že 32 let. V njegovo ordinacijo prihajajo tudi pacientke, ki se približujejo 90. letu starosti, pa nimajo nobenih težav. Tistim, ki jih imajo, pa lahko na Ginekološki kliniki pomagajo tudi v visoki starosti, če so sicer vitalne in zdrave.
2200 pacientk s trakom
Skrb za normalno telesno težo, odpoved kajenju, redna telesna aktivnost, predporodna priprava, omejitev ali odpoved pitju kofeina, gaziranih pijač in poživil ter redno odvajanje blata – vse to so ukrepi za samopomoč. Tonus mišic in vezi lahko povečujemo tudi z vajami za trening mišic medeničnega dna (Keglove vaje). Od kirurških možnosti je zelo uspešna in priljubljena operacija TVT (ang. tension free vaginal tape), s katero ženski v lokalni anesteziji v vagino vstavijo poseben trak, ki učvrsti oporo mišicam medeničnega dna. »Leta 1998 smo k nam prenesli to metodo, ki je bila takrat revolucionarna novost v zdravljenju stresne urinske inkontinence in prehiteli smo celo Američane. Do danes smo na naši kliniki opravili več kot 2200 operacij TVT. Med njimi sem uspešno operiral tudi 94-letno bolnico, ki je dočakala 100. rojstni in po operaciji uporabila bistveno manj pleničnih predlog,« je o uspehih poročal prof. Lukanovič.
Svetovne inovacije slovenskega znanja
Vse manj žensk si želi operacij in povprašuje po manj invazivnih oblikah zdravljenja, kažeta literatura in izkušnje. Zato so se lotili razvijanja metod, ki ne vključujejo uporabe skalpela. V 70. letih prejšnjega stoletja smo naprej dobili elektrostimulacijo – posebne vložke, ki so si jih ženske vstavile v nožnico. Električni tok je s stimuliranjem ojačal mišice medeničnega dna. »Funkcionalna elektrostimulacija, kakor pravimo tej metodi, je slovenski patent, razvijati so ga začeli na inštitutu URI Soča. Žal pa nismo bili kos tehnološkem razvoju in patent je prešel v roke zahodnjakom, ki so ga nadgradili,« je pripovedoval prof. Lukanovič in izpostavil nov preboj zadnjih let – metodo učvrstitve medeničnega dna z lasersko fototermalno terapijo, ki prav tako šteje za svetovno inovacijo in je plod slovenskega znanja (razvili so jo v slovenskem podjetju Fotona). Laserska metoda se izvaja podobno kot ultrazvočna ginekološka preiskava, pri kateri s sondo prodrejo v nožnico. Je neboleča in bolnice lahko gredo takoj po tretmaju domov.
Laser kaže lepe uspehe
Laserska fototermalna terapija se je izkazala za učinkovito pri začetni obliki stresne inkontinence in pri ohlapnosti nožnice. Metodo so klinično preizkusili na Ginekološki kliniki v Ljubljani. »Kot prvi na svetu smo opravili raziskavo s statistično analizo uporabnosti te metode. Ocenili smo stanje 120 bolnic pred tretmajem in po njem. Kar 92 odstotkov jih je po tretmaju pokazalo izboljšanje,« je obetavne rezultate, objavljene konec lanskega leta, pokomentiral dr. Lukanovič. Eden od rezultatov raziskave je tudi uvodoma predstavljen podatek, da vsaki četrti ženski ob spolnih odnosih uhaja urin.
Stroka se usklajuje, metoda je za zdaj samoplačniška
Na Ginekološki kliniki si prizadevajo lasersko fototermalno terapijo uvrstiti v košarico obveznega zdravstvenega zavarovanja, s čimer bi postala ob napotitvi ginekologa brezplačna, a prof. Lukanovič ni optimističen, da se bo to v kratkem zgodilo. »Stanje zdravstvene blagajne je nezavidljivo,« se je glasil njegov odgovor. Metoda je nova, v resnici še v poskusni fazi. Stroka se bo morala zato še uskladiti okoli vprašanj, za katere ženske je najbolj primerna, koliko tretmajev je potrebnih pri določenih indikacijah, kakšne intenzitete naj bodo tretmaji itd. »Za zdaj je dosegljiva kot samoplačniška storitev,« je povedal sogovornik in sklenil: »Cene posegov variirajo, kar je tudi posledica nedorečenosti. Se bomo pa morali čim prej uskladiti, če ne prej, ko bomo podali enotni zahtevek na zdravstveno zavarovalnico, da metoda postane dostopna vsem bolnicam v sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja.«