V Sloveniji je bilo leta 2009 23.000 ljudi, ki so hkrati prejemali deset ali več zdravil, to število je zaradi naraščanja porabe zdravil danes verjetno še večje. Regija, ki izstopa po porabi zdravil, je Pomurje: tako ima pomurski splošni zdravnik v povprečju 28 kroničnih bolnikov, ki prejemajo vsaj deset zdravil, medtem ko znaša slovensko povprečje 15 takih bolnikov na zdravnika. Enako velja za bolnike, ki prejemajo od pet do devet zdravil. Pomurski splošni zdravnik skrbi za 220 takih bolnikov, splošni zdravnik v Sloveniji pa za 150 takih bolnikov. Kadar bolniki prejemajo osem zdravil hkrati, se bodo skoraj pri vseh zaradi delovanja zdravil ali njihovega medsebojnega učinkovanja pojavili neželeni učinki; v petini primerov bo prišlo do resnih, lahko celo usodnih zdravstvenih zapletov.
Da bi povečali kakovost zdravljenja z zdravili in znižali stroške za zdravila, so pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) zastavili projekt kakovostnega predpisovanja zdravil, v katerem sodelujejo splošni zdravniki in klinični farmacevti. Projekt že od lani pilotno izvajajo prav v Pomurju. Kot je povedala Jana Mrak, vodja projekta na ZZZS, je namenjen bolnikom, ki jemljejo veliko zdravil, starejšim od 65 let ter bolnikom, ki imajo zaradi zdravil težave. Izvajajo ga tako, da zdravstvena zavarovalnica financira delovanje regijskih skupin, v katerih se splošni zdravniki in klinični farmacevti srečujejo in si izmenjujejo izkušnje s predpisovanjem zdravil, in delovanje kliničnih farmacevtov. Ti enkrat tedensko svetujejo v štirih pomurskih zdravstvenih domovih in enkrat mesečno v domovih za starejše občane.
H kliničnemu farmacevtu napoti bolnika njegov splošni zdravnik: lahko osebno ali pa k farmacevtu pošlje samo bolnikovo medicinsko dokumentacijo. Klinični farmacevt pregleda seznam bolnikovih zdravil, njihove odmerke, način jemanja, s pomočjo posebnih podatkovnih baz pa išče tudi njihovo morebitno medsebojno delovanje ter slabo združljivost. Po farmakoterapijskem pregledu napiše poročilo, v katerem po potrebi svetuje optimizacijo terapije: zamenjavo ali opustitev določenih zdravil.
Kot je povedala Breda Bavec, splošna zdravnica iz Zdravstvenega doma Ljutomer, so zdravniki pomoči kliničnih farmacevtov veseli: »Vsak pacient od specialistov prinese nabor zdravil, ki jih splošni zdravniki včasih težko usklajujemo med sabo tako, da ni stranskih učinkov. Teh se pacienti pogosto niti ne zavedajo. Splošni zdravniki tudi manj poznamo psihiatrična zdravila, ki jih pogosto jemljejo stanovalci domov upokojencev. Pacientom razložimo, zakaj potrebujejo spremembo zdravil, in spremembo postopoma uvedemo. Posledica tega je, da je terapija pacientov urejena in so zadovoljni tudi oni,« je leto dni izkušenj opisala Bavčeva.
Kliničnim farmacevtom so pri pregledu zdravil v pomoč posebne smernice s seznami zdravil, ki so neprimerna na primer za starostnike, zato iščejo njihove alternative, ter podatkovne baze, ki opozarjajo na medsebojno učinkovanje zdravil. Kot je povedala klinična farmacevtka Maja Petre, je včasih zato, da zmanjšajo stranske učinke, dovolj že pogovor s pacientom, v katerem razjasnijo, kako jemlje zdravila in kaj naj pri tem spremeni. V prvih treh mesecih izvajanja projekta so klinični farmacevti pregledali terapijo 189 pacientov, ki so v povprečju jemali 12,5 različnih zdravil. Ugotovili so 39 resnih medsebojnih učinkov zdravil in 317 interakcij, kjer se svetuje bolj skrben nadzor pacienta. Rezultat skrbnega pregleda zdravil je bil tudi ta, da so pacientom v povprečju ukinili 2,6 zdravila. Mnenje kliničnega farmacevta za zdravnika ni obvezno, a so ti mnenje farmacevtov večinoma upoštevali, je še povedala Petretova.
