V evropskih državah vsako leto rodi več kot pet milijonov žensk. Zdrava nosečnost in zgodnje otroštvo prinašata dolgoročne koristi, saj zmanjšujeta možnost za smrt in razne okvare v otroštvu ter možnost tveganj razvoja kroničnih bolezni, kot sta diabetes in zvišan krvni pritisk, izpostavljajo raziskovalci.
Poročilo je bilo sicer pripravljeno v okviru projekta Euro-peristat, v katerega so vključeni strokovnjaki iz držav članic EU in Norveške.
Leta 2010 so se v primerjavi z 2004 fetalna, neonatalna umrljivost in umrljivost dojenčkov zmanjšale za okoli 20 odstotkov. Največji padci so bili zabeleženi v državah, v katerih so bile stopnje umrljivosti leta 2004 najvišje, na primer na Danskem, v Italiji in na Nizozemskem za fetalno umrljivost ter v Estoniji, Latviji in Litvi za neonatalno umrljivost.
So se pa omenjene tri stopnje umrljivosti zmanjšale tudi v nekaterih državah, ki so se že leta 2004 lahko ponašale z nizkimi stopnjami. Poleg Finske, Češke in Avstrije je v tej skupini izpostavljena tudi Slovenija, padec v teh državah pa po navedbah raziskovalcev kaže, da so ob že tako nizkih stopnjah možna še dodatna znižanja.
Sicer pa na splošno zmanjšanje stopenj umrljivosti ni zmanjšalo velikih razlik med evropskimi državami. Fetalna umrljivost ob ali po 28. tednu nosečnosti je na primer znašala manj kot dva na 1000 živih rojstev na Češkem in na Islandiji, na drugi strani pa štiri ali več na 1000 rojstev v Franciji, Latviji, v bruseljski regiji v Belgiji in v Romuniji.
Stopnje neonatalne umrljivosti so se gibale od 1,2 na 1000 živih rojstev na Islandiji ter 1,5 na 1000 na Finskem in Švedskem do 4,5 na 1000 na Malti ter 5,5 na 1000 v Romuniji. Umrljivost dojenčkov pa je dosegala stopnje od 2,3 na 1000 živih rojstev na Islandiji in na Finskem do 5,5 na Malti, 5,7 v Latviji in 9,8 v Romuniji.
Delež prezgodnjih rojstev je v večini držav ostal nespremenjen ali se je znižal, kar kaže na spremembo trenda, zabeleženega v zadnjih 15 letih. "Razumevanje, zakaj so se te stopnje v nekaterih državah stabilizirale ali znižale, lahko pomaga pri oblikovanju politik v državah, kjer se stopnja še naprej zvišuje," opozarjajo raziskovalci.
Umrljivost mater v Evropi redka
Umrljivost mater je medtem v Evropi redka, a poročilo ob tem izpostavlja velike luknje v poročanju. Tako na primer delež umrlih žensk pri porodu znaša pod tri na 100.000 v Estoniji, Italiji, Avstriji in na Poljskem do več kot 10 na 100.000 v Latviji, na Madžarskem, na Slovaškem, v Romuniji in tudi v Sloveniji (kjer za obdobje 2006-2010 znaša 14,6 na 100.000).
Do določene mere so velike variacije posledica majhnega števila smrtnih primerov, obstajajo pa tudi dobri dokazi, da v državah z zelo nizkimi stopnjami pogosto ti primeri niso zabeleženi, opozarjajo raziskovalci.
Poročilo med drugim izpostavlja tudi več podatkov o stanju nosečih žensk. Ugotavlja na primer, da se je delež večplodnih nosečnosti zvišal v 20 od 23 držav, ki so o tem kazalniku poročale tako za leto 2006 kot za 2010. Pri večplodni nosečnosti je verjetnost prezgodnjega poroda desetkrat večja.
Sicer podatki kažejo, da se v nekaterih državah s pomočjo postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo rodi od pet do šest odstotkov vseh novorojenčkov. Povečevanje deleža večplodnih nosečnosti bi po mnenju raziskovalcev lahko bilo tudi posledica široke uporabe takšnih postopkov brez jasnih usmeritev oziroma politik.
Ob tem se starost mater ob porodu zvišuje. Število mater, starejših od 35 let, se giblje od 10,9 odstotka v Romuniji do 34,7 odstotka v Italiji. V Sloveniji je le 1,2 odstotka mater ob rojstvu otroka mlajših od 20 let, medtem ko je starejših od 35 let 15,4 odstotka.
Več kot deset odstotkov mater kadi
Poročilo izpostavlja tudi podatke o deležu mater, ki so tekom nosečnosti kadile. Ta delež upada, a v številnih državah še vedno kadi več kot deset odstotkov nosečih žensk. Države z najvišjim deležem kadilk med nosečnicami so Španija (14,4 odstotka v Kataloniji), Francija (17,7 odstotka) in nekateri predeli Velike Britanije (19 odstotkov na Škotskem in 16 odstotkov v Walesu). V Sloveniji je med nosečnostjo leta 2010 kadilo 11 odstotkov žensk.
Podatki o debelosti med nosečnicami pa kažejo, da je v številnih državah po indeksu telesne mase debelih več kot deset odstotkov nosečnic. Največji je delež takšnih nosečnic v Belgiji (13,6 odstotka), v Nemčiji (13,7 odstotka) ter na Škotskem (20,6 odstotka). V Sloveniji je leta 2010 delež nosečnic, katerih indeks telesne mase je presegal 30, znašal devet odstotkov.
Od leta 2004 do leta 2010 se je v večini držav zvišalo število porodov s carskim rezom. Delež takšnih porodov se je znižal le na Finskem in na Švedskem, medtem ko so bila največja zvišanja zabeležena v državah srednje in vzhodne Evrope ter v Nemčiji in Avstriji. V Sloveniji je bilo leta 2010 s carskim rezom opravljenih 19,1 odstotka rojstev, od tega v več kot polovici primerov v času poroda oziroma zaradi nuje.
