Znesek, ki je glede na lanske statistične podatke v Sloveniji namenjen kardiovaskularni medicini, pomeni osem odstotkov zdravstvenega proračuna oz. 130 evrov na prebivalca. Pri tem je Fras pojasnil, da je v EU za kardiovaskularno medicino namenjenih okoli 106 milijard evrov, kar pomeni 212 evrov na prebivalca.
"Naš cilj je priti na devet odstotkov zdravstvenega proračuna," je povedal in dodal, da je slovenska kardiovaskularna medicina na konkretnih primerih lahko "svetilnik v Evropi". Uspehe bi po njegovem mnenju lahko še izboljšali, če bi malo spremenili razmerja pri zdravstvenih sredstvih.
O novostih na strokovnem srečanju
O izboljšavah in novostih bodo govorili tudi na strokovno-znanstvenem srečanju, ki bo letos od četrtka do sobote v Portorožu. Po Frasovih besedah bo na srečanju vsaka ožja skupina v kardiologiji strokovni javnosti lahko predstavila, kaj je bilo v zadnjem letu novega na njihovem področju.
Igor Kranjec iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana pa je povedal, da bodo na srečanju predstavili tudi dokumente evropskega kardiološkega združenja, ki med drugim predpisujejo kriterije pri obravnavi bolnikov. Govorili bodo tudi o biorazgradljivih žilnih opornicah.
"Srčni infarkt je še vedno mora za našo kardiologijo, za našo populacijo," je ob tem opozoril Kranjec in dodal, da ljudje, ki doživijo infarkt, za pomoč povprečno zaprosijo šele po 90 minutah. Po njegovih besedah je zaskrbljujoče tudi, da od prvega stika bolnika z zdravnikom do posega po nekaterih podatkih mine 134 minut.
Ljudje umirajo, ker čakajo doma
Da je težavna prepozna prošnja za pomoč pri ljudeh s srčnim infarktom, je opozoril tudi podpredsednik združenja Dragan Kovačič iz Splošne bolnišnice Celje. "Ljudje nam umirajo, ker čakajo doma," je povedal in dodal, da mora oseba z bolečino v prsih čim prej k zdravniku. Poudaril je, da je pomembno tudi, da so primerni zdravniki dosegljivi tudi ljudem na podeželju oz. na območjih, oddaljenih od glavnih kliničnih centrov.
Eden od ciljev združenja je po njegovih besedah, da znotraj združenja oblikujejo šolo kardiologije, kjer bi se izobraževali vsi zdravniki. Poudaril je, da je zelo pomembno tudi izobraževanje javnosti o tem, da je pri bolečinah v prsih nujno treba k zdravniku, in o preventivnih ukrepih.
Tudi po besedah Boruta Juga iz UKC Ljubljana so preventivni ukrepi zelo pomembni, saj lahko v Sloveniji 50-odstotno zmanjšanje umrljivosti zaradi srčno-žilnih bolezni pripišemo prav temu. "Preventiva je segment, pri katerem se najmanj splača varčevati," je dodal.
