Od začetka novega leta je minil že dober teden. To je običajno čas, ko so mnoge novoletne zaobljube že pred hudo preizkušnjo. Med najnapornejšimi so že tradicionalno odločitve, da bomo prenehali kaditi. Mednarodna raziskava, v kateri je sodelovalo 187 držav, pa je pokazala, da je kljub vsem naporom število kadilcev po svetu od leta 1980 naraslo.
Skoraj milijarda kadilcev
Po podatkih ameriškega inštituta za zdravstveno metriko in ocenjevanje na Univerzi v Washingtonu je leta 1980 kadilo 721 milijonov ljudi, medtem ko je leta 2012 število naraslo na 967 milijonov. Povečalo se je tudi število prodanih cigaret, in sicer s 4,96 bilijona v letu 1980 na 6,25 bilijona v letu 2012. Kljub temu sta povečana ozaveščenost in skrb o posledicah kajenja učinkoviti. Največji porast kadilcev so ugotovili v razvijajočem se svetu, medtem ko je splošni odstotek kadilcev padel za slabi dve odstotni točki. Razlika v številu kadilcev je namreč posledica povečanja človeške populacije, ki je leta 1980 znašala nekaj manj kot 4,5 milijarde ljudi, marca 2012 pa naj bi že presegla 7 milijard.
Med kadilci tudi po 50 letih boja proti kajenju, ki se je začel leta 1964, še vedno prevladujejo moški. Na vsakih deset moških naj bi našli približno tri kadilce (31 odstotkov), medtem ko naj bi na dvajset žensk našli približno eno kadilko (6 odstotkov). Leta 1980 so bili med desetimi moškimi kar štirje kadilci (41 odstotkov), med desetimi ženskami pa ena (10 odstotkov). K dvigu števila kadilcev so med drugim prispevale zelo velike države, kot so Kitajska, Rusija in Bangladeš, kjer zadnja letih opažajo vse več povpraševanja po tobačnih izdelkih. Prvo mesto zaseda Vzhodni Timor z nezavidljivimi 61 odstotki populacije, ki kadi.
Največ kadijo Grki
Po podatkih raziskave evropske komisije iz leta 2012 je med prebivalci EU 28 odstotkov kadilcev, 21 odstotkov jih je prenehalo kaditi, 51 odstotkov pa jih nikdar ni kadilo. Kajenje je leta 2012 prevladovalo v državah na jugu in vzhodu Evrope, Slovenija pa se je z 28 odstotki kadilcev uvrstila v povprečje EU. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je odstotek malce nižji, in sicer 24 odstotkov. Največ kadilcev je evropska raziskava zabeležila v Grčiji (40 odstotkov), Bolgariji (36 odstotkov) in Latviji (36 odstotkov). Visoko na četrto mesto se uvrščajo tudi naši severni sosedi s 33 odstotki kadilcev. Najmanjši odstotek kadilcev je na Švedskem (13 odstotkov). Sledijo jim Portugalci in Slovaki s 23 odstotki. Na peto mesto s 24 odstotki so se uvrstili zahodni sosedi Italijani.
Kar 49 odstotkov brezposelnih v EU je kadilcev, sledijo jim fizični delavci (38 odstotkov) in samozaposleni (34 odstotkov). Najbolj izpostavljeni sta skupini med 25. in 39. letom (37 odstotkov) in 40. in 54. letom (34 odstotkov). Po tobačnih izdelkih posega tudi kar 29 odstotkov mladih med 15. in 24. letom.
WHO bi še višala davščine
Daleč največji odstotek ljudi, ki so prenehali kaditi, je na severu in zahodu EU. Prednjačijo predvsem Nizozemci in Danci z 31 odstotki, s 30 odstotki pa jim tesno sledijo Švedi. Slovenci smo na tem področju dve odstotni točki slabši od povprečja EU – z 19 odstotki kadilcev, ki so prenehali kaditi. Najslabši na tem področju so Romuni z 12 odstotki in Italijani s 13. Zanimivo je predvsem odstopanje odstotka kadilcev med EU in splošno svetovno populacijo. V EU namreč kadi kar 24 odstotkov vseh žensk oziroma skoraj vsaka četrta. Moških kadi 32 odstotkov, kar je tudi nad svetovnim odstotkom. Da kadi čedalje več žensk, opozarjajo tudi na slovenskem Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Med 16-letniki je število deklet, ki kadijo, celo višje od fantov. Sicer naj bi med 15. in 64. letom starosti v Sloveniji kadilo skoraj 27 odstotkov moških in 21 odstotkov žensk.
Kljub nižjemu odstotku kadilcev po svetu so strokovnjaki prepričani, da je prostora za napredek še veliko. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opozarja, da bi s pomočjo povišanih davščin na tobačne izdelke in z zakoni o nekadilskih prostorih rešili še več milijonov življenj v prihodnosti. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje so raziskave med letoma 2006 in 2012 pokazale na pomembno znižanje deleža kadilcev leto po uvedbi prepovedi kajenja v zaprtih javnih in delovnih prostorih, od takrat pa ugotavljajo porast deleža kadilcev, ki ne doseže izhodiščne ravni pred prepovedjo. V tem, da je v revnejših državah večje število kadilcev, pa mnogi vidijo tudi izziv, saj te hitreje podležejo pritiskom tobačne industrije.
