Potrošniške organizacije so pod drobnogled vzele 14 zobnih krem, v cenovnem razponu od 0,98 evra za 125 ml tubo do 5,98 evra za 75 ml tubo. Raziskava je pokazala, da potrošnikom za dobro zobno kremo ni treba odšteti veliko denarja, saj je zmagala najcenejša na testu. Poleg tega so s testom ovrgli nekatere oglaševalske trike. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije opozarjajo, naj na čudeže "osvežujočih kristalov", »trojne zaščite«, »nove dimenzije osvežitve« in druge, raje pozabimo.
Test je preveril tudi na vsebnost floura. V laboratoriju so med drugim izmerili, koliko ga zobne kreme zares vsebujejo. Pozorni so bili tudi na abrazivnost in prisotnost nezaželenih kemikalij (butilparaben, propilparaben, triclosan).
Fluoridi – ne preveč in ne premalo
Zobna gniloba (karies) nastane zaradi pomanjkljive ustne higiene. Zobne kreme, ki najbolje preprečujejo nastanek kariesa, vsebujejo fluor. Da bo fluor učinkovit, mora biti prisoten v pravi obliki kot aminfluorid ali natrijev fluorid in v zadostni koncentraciji.
»Nekateri potrošniki zobnih krem z dodanim fluoridom ne želijo kupovati, čeprav je vsebnost najvišje koncentracije fluorida omejena s predpisom, torej v takšni vrednosti, ki ne škoduje zdravju,« je poudarila Urša Šmid Božičevič iz Zveze potrošnikov Slovenije. »Trenutno je največja dovoljena koncentracija fluora 1.500 ppm (150 mg/100 g), večina proizvajalcev navaja koncentracijo 1.450 ppm, vendar razen v eni, v nobeni od zobnih krem na testu nismo izmerili tako velike koncentracije fluora. Rezultati so pokazali, da je dejanska vsebnost fluorida pri vseh zobnih kremah, z izjemo ene, v resnici manjša, kot je zapisano na deklaraciji.«
Zapisane količine veljajo za odrasle, za otroke pa so prevelike. Velja nasvet, naj otroci vsaj do 6. leta starosti uporabljajo otroško zobno kremo, pri kateri je vsebnost fluora manjša, saj med umivanjem zob veliko zobne kreme tudi pojedo.
Zobna krema pa mora imeti tudi primerno pH-vrednost, ta je praviloma 7, oziroma blizu nevtralne, vendar na zobnih kremah navadno ne najdemo podatkov o vrednosti, na testu pa so ugotovili, da vsi proizvajalci ne zagotovijo ustrezne vrednosti pH-ja.
(foto: Tomaž Zajelšnik)
So "naravne" zares brez fluora?
»Na testu smo preizkusili tudi štiri zobne kreme, ki sodijo med t. i. "naravno" kozmetiko in naj ne bi vsebovale fluora. Na treh je ta trditev tudi nedvoumno zapisana (Lavera, Weleda, Logodent), na zobni kremi Sante pa sploh ni navedeno, ali vsebuje fluor ali ne,« je povedala Urša Šmid Božičevič in dodala: »A v laboratoriju je bilo ugotovljeno, da le v dveh tudi zares ni fluora, v drugih dveh pa je bil prisoten v manjši količini.«
Na čudeže pozabite
Zobe čistijo čistilna sredstva in tenzidi, ki poskrbijo za penjenje zobne kreme. Čistila v zobnih kremah poleg zobnih oblog odstranjujejo tudi posledice obarvanja zob zaradi hrane, pijače, cigaret in drugih snovi. Toda nastajanje madežev na zobeh je odvisno tudi od drugih dejavnikov, kot so razvrstitev zob v ustni votlini, prehrana in ustna higiena, zaradi procesov, ki potekajo v telesu, npr. staranje, poškodb na zobeh.
»Čiščenje pomaga, a čudežev ne smemo pričakovati. Barva zob je odvisna tudi od barve sklenine, opazno bolj beli pa bodo zobje le po profesionalnem beljenju pri zobozdravniku,« poudarja Šmid Božičevičeva.
Sicer proizvajalci za odstranjevanje madežev od hrane ali pijače na zobeh dodajajo zobnim kremam abrazivne snovi. Te ne bi smele poškodovati zdravih zob, kot pa so pokazale raziskave, lahko zobe bolj kot z uporabo abrazivnih zobnih krem poškodujemo z nepravilnim ščetkanjem in z uporabo ščetke s pretrdimi ščetinami, a previdnost pri uporabi za tiste s težavami ne bo odveč, poudarjajo na ZPS.
Dokazi »rušijo« domišljijske navedbe kozmetične industrije
"Trojna zaščita", "nova dimenzija osvežitve", "osvežujoči kristali", "medicinska zaščita pred kariesom in zobnim kamnom", "v sožitju s človekom in naravo" – tudi tokrat so se proizvajalci "izkazali" s pretiravanjem in neresničnimi navedbami, poudarjajo na ZPS.
»Kozmetični industriji praviloma njihovega pretiravanja ni treba dokazovati, a potrošniške organizacije jim s primerjalnimi testi pogledamo pod prste. Tudi tokrat se je na testu izkazalo, da je večina navedb in trditev precej napihnjenih, če ne že neresničnih,« je poudarila Urša Šmid Božičevič.
S testom so ugotovili tudi, da naj nas ne zavedejo niti fotografije različnih zelišč na embalažah. Ugotovitve so pokazale, da so kremam dodane v premajhnih količinah, da bi lahko govorili o kakšnem pozitivnem učinku na dlesni, še sporočajo iz ZPS.