Strokovni svet Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana je bil sicer presenečen nad ugotovitvami Komisije za preprečevanje korupcije, ki je ugotovila, da sta nekdanja direktorica UKC Darinka Miklavčič in sedanji direktor Simon Vrhunec z več kršitvami dolžnega ravnanja med letoma 2007 in 2011 Mishalyju, ki je sodeloval pri izvajanju programa otroške srčne kirurgije, v nasprotju z veljavno zakonodajo in sprejetim programom dela prek avtorskih pogodb omogočila plačilo v višini prek 1,2 milijona evrov v obliki avtorskih honorarjev za 150 operativnih dni.
Nihče se ni osebno okoristil
Članice in člani strokovnega sveta pa so prepričani, da se nista osebno okoristila niti oba generalna direktorja niti ne kirurg, »ki je le prejel plačilo za opravljeno delo, primerljivo plačilom podobnih vrhunskih strokovnjakov«.
Kot so danes zapisali v sporočilu za javnost po četrtkovi izredni seji, je strokovni svet v zadnjih štirih letih trikrat obravnaval potek in problematiko programa otroške srčne kirurgije in soglašal, da je pomemben predvsem za bolnike v Sloveniji, za ustanovo UKC Ljubljana, kot tudi za javno zdravstvo v Sloveniji. »Program omogoča zdravljenje otrok v domačem okolju, kar je brez dvoma zelo pomembno za tako občutljivo populacijo in omogoča tudi izvajanje izobraževanja zdravnikov UKC Ljubljana,« so zapisali.
Gre za strokovno in stroškovno utemeljeno odločitev
S programom otroške srčne kirurgije so se strokovnjaki UKC Ljubljana različnih strok intenzivno ukvarjali več let. »Stanje na področju izvajanja programa srčnih operacij se izboljšuje, zato želimo program nadaljevati v dobro otrok in staršev,« so še poudarili v strokovnem svetu. Tako zagovarjajo stališče, da gre za strokovno in stroškovno utemeljeno odločitev v korist pacientov, zavoda in javnih financ.
Ob tem pojasnjujejo, da je kardiokirurgija za prirojene srčne motnje eno najzahtevnejših strokovnih področij kirurgije, ki zahteva izredno predanost ter specialne veščine. »Zanjo se odloča malo kirurgov, saj je delo zelo stresno, usposabljanje pa dolgo. Zato je nerealno pričakovati, da bi lahko v Sloveniji zagotovili 100-odstotno pokritje brez sodelovanja tujih strokovnjakov, ki so tudi v svetovnem merilu redki. Tudi v prihodnosti bomo morali ob redkih in zapletenih primerih bodisi najeti tuje strokovnjake ali pa poslati bolnike na operacijo v tujino, saj le nekaj centrov v Evropi opravlja nekatere najbolj zahtevne operacije,« so izpostavili.
Razčiščevanje strokovnih vprašanj v laični javnosti otežuje delo
Pri ocenjevanju, ali so bili cilji programa izpolnjeni, pa je, kot so navedli, treba upoštevati, da gre predvsem za strokovne cilje, ki jih lahko ocenjujejo le strokovno usposobljene inštitucije. Strokovni svet meni, da razčiščevanje strokovnih vprašanj v medijih oziroma v laični javnosti izrazito otežuje delo in odvrača strokovnjake iz tujine od sodelovanja z UKC Ljubljana, so še zapisali.
Vrhunec in Miklavčičeva sta očitke iz poročila protikorupcijske komisije že zanikala. Minister za zdravje Tomaž Gantar je sicer tudi danes ponovil pričakovanje, da bo generalni direktor UKC Ljubljana Simon Vrhunec zaradi ugotovitev protikorupcijske komisije odstopil. Potrdil je, da se je po objavi poročila že pogovarjal z Vrhuncem, s predsednikom zdravniške zbornice Andrejem Možino pa sta govorila tudi o tem, da bi zbornica izvedla upravno-strokovni nadzor v UKC Ljubljana.
