Uživanje brezglutenske hrane pripomore k obnovitvi resic, a le, kadar se bolnik striktno drži diete. Vendar celiakija, ki se lahko pojavi v katerem koli starostnem obdobju – pri tem sta znana dva vrha pojavnosti, med prvim in petim letom ter med tridesetim in štiridesetim letom starosti –, ni le bolezen tankega črevesja, ampak gre za sistemsko avtoimuno bolezen, ki lahko prizadene kateri koli organ telesa s številnimi, tudi zavajajočimi simptomi. Težave bolnikov s to boleznijo številnih obrazov so različne, njihov potek nepredvidljiv, vsem pa je skupno to, da (močno) ovirajo vsakdanji način življenja na družbeni in osebni ravni. Raziskovalci celo menijo, da je pravočasno odkritje celiakije oziroma trajanje izpostavljenosti glutenu ključno pri nastanku drugih avtoimunih bolezni.
Profesorici matematike in pedagogike Suzani Kranjec so pred trinajstimi leti postavili diagnozo celiakija. Zaradi nenehnih zdravstvenih težav, ki so jo pestile od otroštva in ki so zadnjih devet let pred postavitvijo diagnoze postale neznosne ter jo močno omejevale tudi v socialnem življenju, je začela dosledno brezglutensko dieto, ki jo je podprla z načrtnim angažiranjem na gibalnem in drugih področjih. Rezultat je mnogo bolj kakovosten način življenja, ki ga z družino živi danes. Kot članica Slovenskega društva za celiakijo v knjigi opisuje številne obraze te bolezni, svoje izkušnje deli z drugimi bolniki s celiakijo, s črevesnimi bolniki ter z alergiki na gluten, jajca in mleko. Razširja tako pot k bolj zdravemu načinu življenja kot široko znanje o brezglutenski kuhinji. Še posebej s slednjim ruši mit o brezglutenski hrani kot pusti, neokusni in težko sprejemljivi prehranjevalni navadi. Knjiga je zaradi več kot 130 brezglutenskih receptov in koristnih nasvetov o tem, kako živeti brez glutena, kako nakupovati ter kje in kako se prehranjevati brez glutena, primerna za vsakogar, ki mora ali želi iz prehrane izločiti gluten. Hkrati avtorica opozarja na pri nas še vedno neustrezni pristop na področjih psihosocialne obravnave tovrstnih bolnikov in na tak način poziva k spremembam v prihodnje. Ob koncu avtorica predstavi tudi pomen či gong in taoističnih vaj, namenjenih krepitvi notranjih organov, kar je pri oslabljenem organizmu še kako pomembno. Izsledki so plod avtoričine osebne izkušnje bolezni, hkrati pa so strokovno podprti tudi z mnenji različnih strokovnjakov. vo