Staniól

V Verbinčevem Slovarju tujk je zapisano: staniól [ital. stagnola iz stagno kositer] in dodatno kositrni list, kositer, razvaljan v tanke lističe, npr. za zavijanje čokolade. Zakaj pišem o staniolu? To je rahel spomin na moje otroštvo. Čokolada je bila takrat prava redkost. Večkrat jo je naredila stara mama za nas otroke v domači kuhinji. Toda kupljena čokolada je bila boljša in zavita je bila v blesteči papir iz staniola. Prav staniol papir je dajal čokoladi neki poseben pomen. V teh časih, ko si starejši, ti spomini nehote uhajajo v čas mladosti. Kositer je srebrnosiva kovna kovina, ki se jo da vleči v žice in staniti v zelo tanke lističe. Kositer je na zraku obstojen, ne oksidira (> ne reagira s kisikom) in ga uporabljamo za zaščito pred korozijo. Že 3000 let pred našim štetjem so uporabljali bron, to je zlitina kositra in bakra. Sedaj kositer pretežno uporabljajo v zlitinah za spajkanje (kositer in svinec). S kositrom so tudi prevlečeni različni železni izdelki in so tako obvarovani pred korozijo. Ker kositer ni pretirano strupen, z njim še vedno prevlečejo notranjost različnih bakrenih posod – npr. kotličke za kuhanje mleka in različne džezve za kuhanje turške kave.