V nasprotju z odločitvijo zdravnikov je prejšnji teden sodišče v mestu Châlons-en-Champagne na vzhodu Francije preprečilo, da bi 38-letnega Vincenta Lamberta, ki je v vegetativnem stanju že od prometne nesreče leta 2008, nehali umetno hraniti. Na sodišče so se obrnili njegovi starši, brat in polsestra, ki so predvsem zaradi verskih razlogov nasprotovali odločitvi njegove žene in drugega brata, da se izvede pasivno evtanazijo.
Sodišče ni upoštevalo zakona
Kot v večini evropskih držav je tudi v Franciji vsak aktivni poseg v bolnikovo življenje prepovedan. Pasivno evtanazijo pa omogoča zakon iz leta 2005, ki v primeru neozdravljive bolezni, njenega zadnjega stadija in v primeru vegetativnega stanja dovoljuje prenehanje zdravljenja in umetnega hranjenja na zahtevo bolnika ali po odločitvi skupine zdravnikov, kadar bolnik ne more več izraziti svoje volje. Zakon omogoča tudi, da nekdo, ko je še zdrav, izrazi željo, naj ga v primeru hude in neozdravljive bolezni v zadnjem stadiju pustijo umreti.
Vendar je zdaj sodišče razsodilo, da bi »prenehanje prehranjevanja in umetne hidracije pri Vincentu Lambertu«, tetraplegiku, ki naj bi imel po nekaterih znakih vendarle minimalno stopnjo zavesti, »pomenilo hudo in nezakonito kršenje pravice do življenja«. V obrazložitvi še piše, da želja, ki naj bi jo pred nesrečo Lambert izrazil ženi in bratu, da noče, da bi mu v vegetativnem stanju podaljševali življenje, ni povsem nedvoumna. Po mnenju sodnikov naj to namreč ne bi pomenilo, da zavrača vsako zdravljenje, ki bi ga ohranilo pri življenju.
Nasprotniki in zagovorniki sodbe
Nasprotniki sodbe poudarjajo, da je sodišče presojalo, ali je treba izvesti pasivno evtanazijo, čeprav po zakonu iz leta 2005 ta presoja pripada zdravnikom. Zdravniki se zdaj predvsem bojijo, da bodo morali odslej vsakega težkega bolnika v zadnjem stadiju hude bolezni ali v vegetativnem stanju ohranjati pri življenju do konca, naj stane, kar hoče. Zakon je ravno to poskušal preprečiti.
Zagovorniki sodbe pa menijo, da je treba v primeru dvoma dati prednost življenju. Nekateri tudi zatrjujejo, da bi v primeru sodne odobritve smrti Vincenta Lamberta zdravljenje in nego vse več bolnikov lahko postopoma začeli obravnavati kot nespametno vztrajanje, s čimer bi se na stežaj odprla vrata aktivni evtanaziji, pozneje pa še usmrtitvam brez bolnikove odobritve. Za takšen zdrs naj bi v Evropi obstajala velika nevarnost zlasti zdaj, ko imajo države velike težave z javnimi financami in zdravstveno blagajno.
Hollande je previden
Ob tem zapletu je francoska ministrica za zdravje Marisol Touraine izjavila, da je zakon iz leta 2005 »nejasen, zato ga bo treba spremeniti, saj očitno obstajajo različne razlage zdravnikov, članov družine in sodnikov, kaj zakon dovoljuje«. Sicer predsednik države François Hollande že dolgo obljublja, da bo posegel v ta zakon. Še prejšnji teden je precej nejasno izjavil, da je treba »uporabiti medicinsko pomoč, da bi se omogočilo dostojen konec življenja«.
Vsekakor pa se Hollande lahko pri spremembah zakona opre na več kot leto dni staro poročilo komisije profesorja Didierja Sicarda, ki jo je sam ustanovil. Sicard, ki je v Franciji avtoriteta na področju medicinske etike, predlaga pomoč pri samomoru za hudo bolne v zadnjem stadiju, a drugače kot v Švici, kjer to pomoč ponujata zasebni združenji Exit in Dignitas, naj bi nad tem bedeli država in stroka. mš