Slovensko zdravstvo je skoraj na repu evropske sedemindvajseterice tako glede denarnih vložkov kot glede števila zdravnikov na prebivalca, je v svojem nastopu na 10. konferenci Management in vodenje v zdravstvu v organizaciji Planeta GV izpostavil Možina.
Kljub temu je slovensko zdravstvo po oceni Možine "še zmeraj primerljivo", je pa Slovenija na repu, ko gre za "leta zdravega življenja" prebivalstva, kar generira mnoge stroške. Nazadnje pa "vse to vzdržujemo na relativno skromen način, z majhnim številom zdravnikov".
Predsednik zbornice po drugi strani svari, da prekomerno število zdravnikov, bolnišnic in tudi denarja ne pomeni nujno tudi večjega zdravja bolnikov in večje kakovosti postopkov. Zato pa "obstajajo trdni dokazi, da ustrezna organizacija in spremljanje kakovosti povečuje varnost bolnikov".
Na primeru odkrivanja raka materničnega vratu pri ženskah je tako Možina ugotavljal, da v Sloveniji kljub zgodnjemu zagonu presejalnega programa in visokemu odstotku presejanosti rezultati niso dobri, to pa je pripisal preobremenjenosti ginekologov in posledično slabši kakovosti storitev. Rešitev problema sam vidi v boljših pogojih dela zdravnikov in izobraževanju.
S tem v zvezi je Možina spomnil, da je zbornica že leta 1997 zagnala projekt kakovosti. Dediščina tedanjega projekta je zelo bogata, je menil predsednik zdravniške zbornice. Ob tem je poudaril, da proces upravljanja tako obsežnega postopka presega zmožnosti zbornice, zato bi bilo treba strniti moči.
Na zbornici zagovarjajo misel, da bi moral nosilec projekta biti ministrstvo za zdravje, opravljanje procesa pa naj prevzame neka profesionalizirana ustanova. Pri tem je po mnenju Možine zelo pomembno spremljanje podatkov za vsakega posameznega zdravnika.
