»V ustni votlini bi lahko našteli več kot 500 različnih diagnoz, ki jim je skupno, da vse močno vplivajo na kakovost življenja, slabšajo blagostanje, med ljudi vnašajo veliko neenakost in imajo tudi velike ekonomske posledice,« je opozoril predsednik strokovne komisije stomatološke sekcije Slovenskega zdravniškega društva Marjan Premik. Prepričan je, da so preventivni zdravstveni programi, ki ne vključujejo ustnega zdravja, nepopolni. A imamo po njegovem mnenju pri nas za zdaj žal samo slednje.
Zato zobozdravniki že prevzemajo tudi številne nove naloge s področja promocije, preventive, zgodnjega odkrivanja in preprečevanja ustnih bolezni, je nadaljeval Premik in dodal, da je dobro ustno zdravje del splošnega zdravja in temeljna človekova pravica. Zato so v stomatološki sekciji in odboru za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije tudi ob včerajšnjem svetovnem dnevu ustnega zdravja, ki letos poteka pod sloganom Oralno zdravje za zdravo življenje, napovedali, da bodo prebivalstvu in politikom prek ustnega zdravja pomagali doseči tudi najvišjo možno stopnjo splošnega zdravja prebivalstva.
Ustne bolezni so četrta najdražja skupina bolezni za zdravljenje, so opozorili stomatologi, saj zobni karies prizadene veliko odraslih, predvsem pa otroke, in ostaja ena najbolj razširjenih kroničnih bolezni. Bolezni obzobnih tkiv parodontopatije so glavni razlog za izgubo zob, rak ustne votline pa je na osmem mestu pogostosti med raki. »Kar 80 odstotkov rakov ustne votline odkrijemo v zobnih ambulantah,« je bila jasna predsednica odbora za zobozdravstvo pri zbornici Sabina Markoli in opozorila, da rizični pacienti ne hodijo na redne stomatološke preglede. Zato je njihov cilj tudi ozaveščanje prebivalstva o pomenu rednih stomatoloških pregledov.
»Dognano je, da ustne bolezni sodelujejo pri sistemskih boleznih, ki bi se jih zvečine dalo preprečiti,« je opozoril Premik in poudaril potrebo po ekonomskem modelu ustnega zdravja, ki bo usklajen s stroko. Pri tem pričakuje sodelovanje in partnerstvo med zasebnim in javnim sektorjem in oblikovanje strategije, ki bo omogočala večjo dostopnost do oralnega zdravja. »Politika zdravja je dolgoročna, medsektorska in jo gradimo na zdravju. Naše prioritete so jasne, to so promocija, preventiva, zgodnje odkrivanje in zgodnje zdravljenje bolezni.«
Namestnica predsednice odbora za zobozdravstvo pri zbornici Diana Terlević Dabić je opozorila, da se mora zobozdravstvena preventiva začeti že pred rojstvom in se nadaljevati vse življenje. Opozorila pa je tudi na pomen odkrivanja in zdravljenja sistemskih kroničnih bolezni oziroma zmanjševanje vpliva teh na obzobna tkiva. »Parodontalna bolezen je najpogostejše kronično vnetje populacije nad 40 let. To je vnetje, ki prizadene obzobna tkiva. Povezavo med parodontalno boleznijo in sistemskimi boleznimi pa vzpostavijo bakterije in vnetni posredniki, ki se sproščajo ob vnetju obzobnih tkiv,« je pojasnila Terlević-Dabićeva in dodala, da ima parodontalna bolezen največji vpliv na srčno-žilne in sladkorno bolezen. Srčno-žilne bolezni in njihovi zapleti pa so vodilni vzrok smrti tako pri nas kot v razvitem svetu.av
