Kot je znano, takšnemu varčevanju ostro nasprotujejo v bolnišnicah in zdravstvenih domovih, kjer so jim zaradi vse večjih zamud pri plačevanju že začeli ustavljati dobave. Obeta se tudi dodatno podaljševanje čakalnih vrst, zmanjševanje kakovosti in morebiti tudi zapiranje predragih ambulant, opozarjajo.
Članov skupščine nasprotno niso motili rezi, ampak vtikanje ministrstva za zdravje v skupščino, ki naj bi bila avtonomna. Ladislav Rožič iz vrst sindikatov je prepričan, da sistem »ne bo razpadel«, rezerve pa so po njegovem pri vodenju prezadolženih bolnišnic. Poraba denarja bi morala biti po njegovem bolj pregledna in bolj racionalna, lotiti pa bi se morali tudi sprememb organizacije. Za zgled je dal gorenjsko osnovno zdravstvo, ki je poenoteno v enem zdravstvenem domu. Predstavnica upokojencev Frančiška Četkovič je na drugi strani opozorila na to, da vlada skupščini daje »nalogo«, da pri finančnem načrtu ravna po njeni volji, hkrati pa ne pove, kako povečati sredstva za zdravstvo. Če bi bil sprejet prvotni načrt, ki ga je vlada zavrnila, bi bili rezi sicer še ostrejši, 90- milijonski. Novi finančni načrt je ob zamujanju s sistemskimi ukrepi generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Samo Fakin označil kot »optimalno« uresničljivo možnost.
