"Šele potem ko bo sporazum o razrešitvi kadrovske zahteve z ministrom za zdravje sprejet, bomo pripravljeni pogledati predlagane ukrepe vlade v javnem sektorju za znižanje plačne mase, kar smo jasno povedali tudi že na pogajanjih," je na novinarski konferenci dejala Mlakarjeva.
Dodala je, da vztrajajo zgolj, da se doreče, na kakšen način bodo do konca junija z ministrom usklajevali kadrovske normative, ki jih v zdravstvu še vedno ni.
Ko bo ta sporazum sklenjen, bodo po njenih besedah podpisali stavkovni sporazum in se bodo začeli pogovarjati o tem, kje bodo medicinske sestre, babice in bolničarji še lahko prispevali v ta brezmejni proračun.
Naslednji teden bodo tako vodji vladne pogajalske skupine in ministru za notranje zadeve in javno upravo Gregorju Virantu povedali isto, kar so povedali že v preteklih pogajanjih, in sicer, da sta predpogoja za nadaljnja pogajanja stavkovni sporazum in dodatni resorni sporazum za razrešitev kadrovske zahteve.
Za sindikat delavcev v zdravstveni negi so med predlaganimi ukrepi najbolj sporni znižanje dodatkov za nočno, praznično in nedeljsko delo, ker meni, da vsi javni uslužbenci ne delajo v takih delovnih pogojih kot njihovi člani in da bi to prizadelo tiste, ki so ob reformi plačnega sistema leta 2008 izgubili že dobršen del plačila za posebne oblike dela.
Velik problem so 30 let stari normativi
V sindikatu, ki šteje okrog 8000 članov ali 50 odstotkov vseh zaposlenih v zdravstveni negi, sicer menijo, da so vsi zaposleni na področju zdravstvene nege k varčevanju "prispevali dovolj in da se v tem trenutku niso pripravljeni pogajati o zadnjih predlaganih ukrepih vlade".
Na 30 let stare kadrovske normative v zdravstveni negi kot enega največjih problemov v socialno varstvenih zavodih je opozoril Marjan Meglič. "Te normative plačuje in hkrati postavlja zdravstvena zavarovalnica. Normativi so najmanj porazni in žalostni, saj so za starejše in populacijo invalidov neprimerni," je pojasnil.
Kot je še poudaril, osebje v teh zavodih naredi na tisoče ur dela preko polnega delovnega časa, torej nadur, ki se jih že leta in leta ne izplačuje.
Sonja Zalaznik pa je opozorila na vsakodnevne preobremenitve in "izgorevanje" zdravstvenega osebja na primarni ravni oz. v zdravstvenih domovih. Populacija se stara, ležalne dobe v bolnišnicah so vedno krajše in temu primerno vsi ti bolniki prihajajo v zdravstvene domove, njihove zahteve po naši pomoči pa so zato vedno bolj obsežne, medtem ko kadrovski normativi ostajajo nespremenjeni, je izpostavila. Ta preobremenjenost se po njenih navedbah najbolj čuti v ambulantah družinske medicine, kjer so razmere "nevzdržne".