»Ko je najstarejša hči zbolela za levkemijo, so se naši družinski in prijateljski pogovori velikokrat vrteli okoli hrambe krvotvornih matičnih celic in vsega, kar je s tem povezano,« je pripovedovala Mojca Mejak, mamica 6-letne Neje, 4-letnega Matica in 7-mesečne Marije. Zaradi bolezni najstarejše hčerke je družina s soglasjem zdravnika dobila možnost brezplačne hrambe krvotvornih matičnih celic najmlajšega otroka pri zasebni družbi. Te bi v primeru ujemanja lahko pomagale prvorojenki.
Na ljubljanski Pediatrični kliniki danes pri otrocih opravijo od 10 do 13 presaditev krvotvornih matičnih celic na leto, je povedal doc. dr. Janez Jazbec, vodja oddelka za hematoonkologijo. Uporabljajo dve metodi. Pri prvi, avtologni presaditvi, je bolnik darovalec kostnega mozga samemu sebi, pri čemer se njegove krvotvorne matične celice predhodno odvzamejo, shranijo in vrnejo po potrebi. Pri drugi metodi, tako imenovani alogeni presaditvi, pa za zdravljenje uporabijo celice drugega darovalca, bodisi sorodnika bodisi nesorodnega darovalca iz registra prostovoljnih darovalcev. »V pediatriji beležimo več slednjih, ker je bolezni za avtologno presaditev relativno malo. Večina alogenih presaditev pa je namenjena zdravljenju krvnih bolezni malignega izvora – levkemijam,« je pojasnil doc. dr. Jazbec.
Kje vse jih najdemo
Krvotvorne matične celice so specifične matične celice, ki jih ob porodu pridobijo iz popkovnične krvi, ki je v posteljici in popkovnici. Ker tega po rojstvu novorojenček ne potrebuje več, v porodni sobi praviloma vse zavržejo. Kot je povedal hematoonkolog, pa v primeru shranitve tega »odpadka« pridobimo približno 100 do 150 ml popkovnične krvi, kar vsebuje dovolj celic za presaditev pri otroku, težkem do 40 kilogramov. »Če je bolnik težji, je lahko odmerek celic premajhen in moramo iskati rešitve drugje,« je razložil. Krvotvorne matične celice so pri odraslih v kostnem mozgu (v stegnenici, kolkih, rebrih, prsnici in drugih kosteh), kjer jih lahko odvzamejo neposredno z vbodom igle ali z ujetjem iz krvi. Pri zdravljenju bolezni s presajanjem krvotvornih matičnih celic pa ima popkovnična kri v primerjavi s kostnim mozgom ali krvotvornimi matičnimi celicami iz krvi več prednosti: lažjo in večjo dostopnost, manjše tveganje za prenos virusnih okužb in manjše tveganje za nastanek bolezni presadka. Glavna pomanjkljivost popkovnične krvi pa je omenjeno majhno število krvotvornih matičnih celic. Strokovnjaki za premagovanje te pomanjkljivosti že razvijajo različne uspešne strategije – predhodno namnoževanje matičnih celic, neposredno injiciranje v kostni mozeg namesto intravenozno, uporaba dveh različnih (prejemniku ustreznih) vzorcev in kombinacija različnih vrst celic.
Različne možnosti shranjevanja
Popkovnično kri lahko novopečeni starši darujejo v tako imenovano javno banko popkovnične krvi, kjer jo shranijo in vpišejo v register. Tam je na voljo za zdravljenje drugih bolnikov s presaditvijo krvotvornih matičnih celic tako pri nas kot v svetu. Druga možnost pa je shranitev v zasebno banko za morebitno zdravljenje lastnega otroka ali njegovih sorodnikov. Doc. dr. Jazbec je pri slednji dejal, da je zaradi razmeroma visokih stroškov odvzema in shranitve nujno, da so starši dobro informirani o morebitnih koristih hrambe teh celic in da se zavedajo, da je verjetnost, da bodo celice potrebovali, relativno majhna.
Brezplačna hramba tudi pri zasebnikih
Pred časom so tudi pri nas uvedli možnost brezplačne shrambe celic pri zasebni družbi za določene upravičene družine. Takšna shranitev je možna, če se osebni zdravnik strinja s to metodo zdravljenja. Kot je povedal doc. dr. Jazbec, se na oddelku za hematoonkologijo za brezplačno hrambo odločijo v primeru, ko se otrok pri njih zdravi zaradi bolezni, ki bi se morda lahko zdravila s presaditvijo krvotvornih matičnih celic – običajno je to levkemija. »Če je v tem času mati slučajno noseča, lahko napišemo napotnico in popkovnično kri hranimo, ker bi lahko prišla prav sorojencu, ki se zdravi. Še vedno pa obstaja samo 25-odstotna možnost, da bo kri primerna, saj ni nujno, da sta sorojenca tkivno skladna. Možno pa je vendarle, zato uporabimo vse razpoložljive vire,« je sklenil zdravnik in dodal, da je bilo takšnih primerov napotitve na brezplačno shranitev v zadnjih letih razmeroma malo.
Ena od zgodb boja z levkemijo
Da ima najstarejša hči levkemijo, so pri Mejakovih izvedeli pred dvema letoma, junija 2011, začelo pa se je z vnetjem ušes. Nadaljnje preiskave so potrdile, da gre za levkemijo, in kot se spominja mama, se je družini v hipu porušil svet. »Po prvem šoku in novici, da ima deklica 75-odstotno možnost preživetja, smo poiskali oporo v veri, družini in prijateljih, pa tudi medicinsko osebje je bilo enkratno. Kljub temu da je Neja preživela več punkcij in operacijo na oddelku za hematologijo na Pediatrični kliniki, so naredili vse, da so ji bivanje v bolnišnici naredili kar se da prijetno. Napredek, ki ga je medicina opravila, nam je omogočil, da je Neja danes povsem zdrava in da v ničemer ne zaostaja za vrstniki,« je pripovedovala mama, ki o vrnitvi bolezni ne razmišlja, vendarle pa se je med nosečnostjo v dogovoru s hčerkinim osebnim zdravnikom odločila za posebno varovalo – hrambo krvotvornih matičnih celic najmlajše hčerke Marije. Z njimi bi Neja imela še eno možnost več, če so shranjene celice skladne z njenim kostnim mozgom.
Osem slovenskih družin
Do danes so brezplačno shranitev pri banki Cryo-Save, partnerju Neocelice, ki omogoča tako hrambo, odobrili osmim slovenskim družinam. Mojca Mejak je razložila, da se odvzema matičnih celic med porodom komaj kaj spomni, vsekakor pa ni bil boleč ne zanjo ne za dojenčico. »Naša preizkušnja je bila zaradi bolezni težka, a tudi polna novih spoznanj. Zdaj vsekakor živimo bolj polno,« je sklenila razbremenjena mamica in dodala, da je hramba matičnih celic odločitev posameznika, ker ima vsak svojo izkušnjo. »Je pa dobro, da so ljudje seznanjeni in da vedo, da je v določenih primerih možna tudi brezplačna hramba za lastne potrebe.«
