Kot so sporočili iz agencije, je omenjena vzroka v raziskavi, ki jo je decembra lani izvedla agencija, kot najpogostejša navedlo 63 odstotkov anketiranih delavcev v Sloveniji.
Samozaposleni najbolj negotovi
Pri tem so delavci, stari med 18 in 34 let, delovno obremenitev navedli v 68 odstotkih odgovorov, negotovost glede delovnega mesta pa v 59 odstotkih odgovorov. Po drugi strani so samozaposleni pogosteje navedli negotovost, v 68 odstotkih, negotovost pa je sledila s 54 odstotki odgovorov. Med vzroki je sledila podvrženost nesprejemljivemu vedenju, kot je ustrahovanje ali nadlegovanje (56 odstotkov).
Skupni rezultati za Evropo, kjer so raziskavo izvedli v 31 državah, kažejo, da je med vzroki za stres, povezan z delom, najpogosteje negotovost delovnega mesta (72 odstotkov), sledijo delovna obremenitev (66 odstotkov), podvrženost vedenju, kot je ustrahovanje in nadlegovanje (59 odstotkov), nepodpora sodelavcev ali nadrejenih pri izpolnjevanju nalog (57 odstotkov), nejasnost pri nalogah in odgovornosti (52 odstotkov) ter omejene možnosti za spreminjanje delovnih vzorcev (46 odstotkov).
Stres na delovnem mestu pogost
V Sloveniji 72 odstotkov vprašanih pravi, da so primeri z delom povezanega stresa na njihovem delovnem mestu pogosti, le 25 odstotkov jih pravi, da so redki. Slovenija ima s tem enega najvišjih deležev odgovorov, da je stres pogost, v Evropi in je precej nad evropskim povprečjem (51 odstotkov).
Posebej samozaposleni v Sloveniji stres, povezan z delom, navajajo kot nekaj pogostega (80 odstotkov). Delavci, stari med 18 in 34 let, pogosteje kot starejši od 55 let navajajo, da je stres pogost (77 in 57 odstotkov).
Slovenci ne upravljamo dobro s stresom
Da je stres na delovnem mestu dobro upravljan, meni 43 odstotkov vprašanih Slovencev, medtem ko jih polovica pravi, da ni dobro upravljan. To je obratno kot po Evropi, kjer je več vprašanih ocenilo, da je z delom povezan stres dobro upravljan (54 in 41 odstotkov).
»41 odstotkov delavcev v Evropi pravi, da se stres, povezan z delom, v njihovem delovnem okolju ne obravnava primerno, 15 odstotkov pa jih sporoča, da se 'sploh ne obravnava dobro',« pravi direktorica agencije Christa Sedlatschek.
Več nesreč pri delu pri delavcih, starejših od 60 let
Po njenih besedah bodo prihodnje leto začeli kampanjo Zdravo delovno okolje, posvečeno obvladovanju stresa. »Sporočilo, ki ga želimo posredovati evropskim podjetjem različnih velikosti in v različnih sektorjih, je, da je psihosocialna tveganja mogoče obvladovati enako logično in sistematično kot druga zdravstvena in varnostna vprašanja,« je dodala.
Glede starejših delavcev 43 odstotkov vprašanih v Sloveniji ocenjuje, da imajo delavci, starejši od 60 let, več nesreč pri delu. To je dvakrat več od evropskega povprečja (22 odstotkov). Podobno razmerje je pri ocenah, da so starejši od 60 let manj produktivni - tako meni 56 odstotkov vprašanih v Sloveniji, medtem ko je bilo evropsko povprečje 28 odstotkov - in da so starejši bolj pod stresom kot ostali delavci - v Sloveniji 70 odstotkov vprašanih, v Evropi 42 odstotkov.
Starejši se težje prilagajajo na spremembe
V Sloveniji 83 odstotkov anketiranih meni, da se starejši od 60 let slabše prilagajajo na spremembe pri delu. To je najvišji delež med državami v raziskavi. Po evropskem povprečju je tako menilo 60 odstotkov vprašanih. Da se starejši težje prilagajajo na spremembe, je v Sloveniji menilo precej več anketiranih, starih med 18 in 34 let, kot starejših od 55 let (86 proti 63 odstotkov).
Le pet odstotkov delavcev v Sloveniji je seznanjenih z obstoječimi programi in politikami na njihovem delovnem mestu, ki so namenjeni podpori delu starejših do upokojitvene starosti ali po njej (evropsko povprečje 12 odstotkov).
Povečanje deleža starejših od 60 let
31 odstotkov vprašanih v Sloveniji ocenjuje kot verjetno, da se bo na njihovem delovnem mestu delež starejših od 60 let do leta 2020 povečal. To je eden najnižjih deležev med evropskimi državami; v Evropi je v povprečju tako odgovorilo 52 odstotkov vprašanih. Starejši od 55 let v Sloveniji v večjem deležu kot stari med 18 in 34 let ocenjujejo, da se bo na njihovem delovnem mestu delež starejših od 60 let povečal (38 proti 26 odstotkov).
Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu je raziskavo v Sloveniji opravila med 5. in 17. decembrom lani, in sicer v 503 telefonskih intervjujih med redno zaposlenimi, honorarnimi in samozaposlenimi delavci.
