Bolnišnice, ki imajo največje težave zaradi dolgov dobaviteljem, bodo morale natančno predvideti, kako bodo poplačale kredite iz državne zakladnice. Tako je včeraj zatrdil minister za zdravje Tomaž Gantar, ki pa se strinja, da ne sme ostati le pri posojanju denarja. Da bi standard, ki so ga deležni bolniki, ohranili vsaj na sedanji ravni, bo zdravstvu treba nameniti več denarja. Tako z interventnim zakonom, ki prispevke samostojnih podjetnikov in nekaterih drugih skupin približuje prispevkom zaposlenih delavcev, kot tudi s spremembami pri zavarovanju. Trenutno je zlasti aktualna ideja, da bi sedanje dopolnilno zavarovanje postalo del obveznega zavarovanja, je potrdil Gantar.
Na zakonske spremembe v kratkem ne gre računati
Ali bi obvezno zavarovanje v prihodnje nudil le Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ali bi bilo zavarovalnic več, ob pripravi zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju še niso dorekli. Za začetek naj bi bil z jesenjo za sprejem v državnemu zboru nared prvi del zdravstvene reforme, zakon o zdravstveni dejavnosti, ki omogoča povezovanje bolnišnic in s tem dolgoročne prihranke. Prihodnji teden pa se nameravajo znotraj koalicije uskladiti tudi glede interventnega zakona, ki pa letos prav tako ne bo pokazal rezultatov. Za zdaj je še vedno pod vprašajem plačevanje prispevkov za zdravstvo iz najemnin in dividend, ki mu nasprotujejo v Državljanski listi.
»Danes dajemo za zdravstvo pol manj denarja kot druge države, ki nudijo podobno raven. V njem je zaposlenih le za 76 odstotkov ljudi glede na povprečje EU. Tudi če odpravimo neracionalnosti, ki jih zdravstvu upravičeno očitajo, ga s tem ne moremo rešiti,« je ob tem nujnost dodatnega vlaganja utemeljil Gantar.
Brez resnejšega ukrepanja grozi kolaps
Bolnišnice, ki so imele v prvem polletju za 10 milijonov evrov izgub, so letos večji del svojih finančnih težav prelile v dolgove dobaviteljem. Samo v »problematičnih« bolnišnicah, ki so med kandidati za kredite iz državne zakladnice (od splošnih bolnišnic izolska, jeseniška, murskosoboška, novomeška, ptujska in slovenjegraška), so ti do srede avgusta narasli na 21 milijonov evrov, v vseh bolnišnicah skupaj pa znašajo zapadle obveznosti kar 58 milijonov evrov.
Kar 42 milijonov evrov dolga ima UKC Ljubljana, največji dolg med prosilci za kredite, skoraj 10 milijonov evrov, pa ima izolska bolnišnica. »Izolska bolnišnica je začela ukrepati, a v bistveno premajhnem obsegu. Če do konca leta ukrepi ne bodo intenzivnejši, se bojimo, da kolapsa ne bo mogoče preprečiti,« je dejala direktorica direktorata za zdravstveno ekonomiko Elda Gregorič Rogelj. Izrazite težave imajo po podatkih ministrstva tudi v Bolnišnici Topolšica, slovenjegraški bolnišnici, Bolnišnici Sežana in Psihiatrični bolnišnici Vojnik.
Sanacijski načrti prosilcev za kredite kaj bistveno novega v primerjavi z dosedanjim varčevanjem za zdaj ne prinašajo, ocenjujejo na ministrstvu. Poleg tega kljub kreditom ni mogoče zagotoviti, da v bolnišnicah ljudje ne bodo ostajali brez plač, ugotavlja Gantar. Zatrdil pa je, da bodo tiste direktorje, ki ne bodo izpolnjevali sanacijskih načrtov in bodo dobili posojila iz zakladnice, čakale sankcije – po potrebi jih bodo tudi odstavili. Po njegovem se nekateri direktorji za zdaj še ne zavedajo, kako resen je položaj v zdravstvu.
