Študija, katere rezultate so predstavili v strokovni reviji European Respiratory Journal, je primerjala podatke o zdravstvenem stanju in izpostavljenosti prometu v Barceloni, Bilbau, Bruslju, Granadi, Ljubljani, Rimu, Sevilli, Stockholmu, Valencii in na Dunaju. Kot obremenjene ceste so raziskovalci obravnavali ceste, po katerih se dnevno prevaža več kot 10.000 vozil.
Če ti onesnaževalci ne bi obstajali, se primeri ne bi zgodili
S primerjavo podatkov so ocenili, da je 14 odstotkov vseh primerov astme pri otrocih moč pripisati življenju blizu cest oz. onesnaženju, povezanemu s prometom. »Drugače povedano se ti primeri ne bi zgodili, če nihče ne bi živel v obremenjenih področjih ali če ti onesnaževalci ne bi obstajali,« so zapisali raziskovalci.
Promet je tako kot vzrok astme zelo blizu pasivnemu kajenju. Svetovna zdravstvena organizacija namreč ocenjuje, da je 18 odstotkov vseh primerov astme pri otrocih mogoče pripisati prav izpostavljenosti cigaretnemu dimu.
Med primeri, vključenimi v raziskavo, je 75 odstotkov oseb živelo 75 metrov ali manj stran od obremenjene ceste. Več kot polovica jih je bivala v pasu 150 metrov od ceste.
Povezava med srčno boleznijo in življenjem blizu prometnih cest
Ekipa je sicer ugotavljala tudi povezavo med življenjem blizu prometnih cest ter koronarno srčno boleznijo med odraslimi osebami. Izpostavljenost izpušnim plinom je lahko odgovorna za 28 odstotkov takšnih obolenj, so ugotovili.
»Kljub negotovosti in omejitvam rezultati kažejo, da je onesnaženje zaradi bližnjega prometa lahko vzrok za velik del kroničnih bolezni in z njimi povezanih bolezenskih težav v urbanih območjih, ki se bi jim bilo mogoče izogniti,« so zapisali.
