»Andrologija je veja znanosti in medicine, ki se ukvarja z reproduktivnimi funkcijami moškega. Poenostavljeno povedano je andrologija nasprotje ginekologije: ta je že desetletja dobro uveljavljena medicinska veja, medtem ko je androloška obravnava moškega stara komaj tri desetletja in je kot samostojna stroka priznana le v nekaj državah,« je ob predstavitvi prve slovenske monografije o andrologiji z naslovom Andrologija poudaril njen avtor dr. Branko Zorn, androlog, zaposlen na Ginekološki kliniki UKC Ljubljana.

Androloga zanima široko področje – od prirojenih napak moških genitalij do težav moškega, ki se stara. Tako se monografija med drugim dotika razvoja in anatomskih posebnosti moških spolovil, urogenitalnih okužb, motenj ejakulacije, malignih procesov in področja zdravljenja neplodnega moškega. Loteva pa se tudi etičnih in pravnih dilem, povezanih s področjem oploditve z biomedicinsko pomočjo.

V literaturi vedno jalova le ženska

»Ta monografija je začetek nove filozofije, ki bo odpravila dosedanjo zapostavljenost moških, zlasti na reproduktivnem področju,« je prepričana recenzentka knjige prof. dr. Helena Meden Vrtovec. Pravi, da smo potrebovali vse preveč časa, da smo dojeli, da je treba pri reprodukciji enakovredno obravnavati tudi moškega, in da je končno napočil čas tudi za to, da ugotovimo, da brez moškega ni nosečnosti. Strokovnjaki se ukvarjajo s težavami moških na vseh ravneh šele skromna tri desetletja, z ženskami in njihovim reproduktivnim traktom pa že več kot 300 let, je izpostavila Meden-Vrtovčeva. Poudarja, da je bila vsa skrb posvečena le ženski reproduktivni sposobnosti, nosečnosti, varstvu nosečnice in otročnice, presejalnim testom, preprečevanju obolenj, kontracepciji... »Zdaj pa je čas, da opravimo tudi s tabuji na tem področju. Če berete stare slovenske klasike, je bila vedno jalova ženska in se nikoli ni govorilo o moški udeležbi,« pravi Meden-Vrtovčeva.

Področje moške neplodnosti zapostavljeno

V razvitih državah sveta upada število rojstev otrok, opozarja recenzent prof. dr. Andrej Kmetec, ki vzroke za to pripisuje zlasti ekonomsko-socialni naravi pa tudi upadu števila porok in trajnih zvez. Poleg tega danes pari načrtujejo prvega otroka dokaj pozno, šele ko si uredijo ekonomsko stanje, a je takrat njihova naravna plodnost že na nižji ravni. Spoznanje, da so neplodni, je lahko tedaj hud čustveni pretres. Narašča tudi število neplodnih parov, ki se vrsto let zdravijo zaradi neplodnosti in si prizadevajo za rojstvo vsaj enega otroka. »Z razvojem stroke in prepoznavanjem problematike pri moškem se je pozornost usmerila tudi na moško neplodnost, ki je bila do nedavnega v glavnem slabo raziskano področje,« pojasnjuje prof. Kmetec. Prvo poglobljeno delo na področju moške neplodnosti na Slovenskem, priročnik Andrologija, predstavlja sodobne poglede in dosežke te stroke. Ker je področje moške neplodnosti v dokajšnji meri interdisciplinarno, je tudi pri tem delu sodelovalo veliko število strokovnjakov. Priročnik tudi nakazuje, da bo v prihodnosti za androloge potrebna posebna veja specializacije, ki ne bo le podspecializacija neke uveljavljene specializacije, ampak stroka sama zase.

Vzroki za neplodnost med spoloma enakomerno porazdeljeni

Doc. dr. Branko Zorn pojasnjuje, da je neplodnih od 10 do 15 odstotkov parov. Njihovo število se zadnja leta ne zmanjšuje niti povečuje; vsako leto na zdravljenje sprejmejo okrog tisoč novih parov. Vzroki za neplodnost so glede na spol enakomerno porazdeljeni. »Vzroke za neplodnost gre v približno 30 odstotkih pripisati ženskam in v 30 odstotkih moškim. Težavnih je predvsem preostalih 30 do 40 odstotkov primerov, ko sta v vzroke za neplodnost vključena oba. Zato imamo v tej skupini tudi slabše rezultate zdravljenja neplodnosti,« pojasnjuje dr. Zorn. Klinična obravnava neplodnega moškega je bistvenega pomena, saj lahko le tako prepoznavajo in ločujejo redka ozdravljiva obolenja, ki potrebujejo specifična zdravljenja, od pogostejših, pri katerih lahko ponudijo oploditev z biomedicinsko pomočjo. Idealna klinična obravnava sicer poteka sočasno pri obeh partnerjih. Ker na moško neplodnost od 15 do 30 odstotkov vplivajo genetski dejavniki, je genetska obravnava pomemben del sodobne klinične obravnave neplodnosti pri moškem. Številni moški obravnavo največkrat začnejo pri urologu. Ta je sestavni del ekipe tudi pri nadaljnji obravnavi, tako pri diagnostiki kot zdravljenju motenj plodnosti, pojasnjuje dr. Zorn. Moškega lahko pri zdravljenju dodatno obremenjuje psihološki stres, zato mu je treba pred, med in po obravnavi zagotoviti psihološko pomoč, ne glede na rezultate preiskav.