»Vsako olje ima po svoji sestavi določen vpliv na zdravje, zato je za zagotovitev vseh esencialnih maščob smiselno uživati več vrst olj ali pa jih vsaj izmenično uporabljati,« pojasnjuje Mojca Blatnik, vodja službe bolniške prehrane in dietoterapije v ljubljanskem kliničnem centru, ter dodaja, da je dobro dajati prednost hladno stiskanim, nerafiniranim oljem in izdelkom, pripravljenim iz njih.
Kljub temu da vsi govorijo o zmanjševanju vnosa maščob v prehrano, tako meni Blatnikova, imajo slednje pomembno mesto v prehrani. »Maščobe sestavljajo naše celice in omogočajo absorpcijo vitaminov, hkrati pa moramo paziti tudi, kakšne maščobe uživamo.«
Imunski in srčno-žilni ščit
Med dobre maščobe sodijo enkrat in večkrat nenasičene maščobe. Enkrat nenasičene maščobe so zaradi svoje kemijske strukture stabilnejše od večkrat nenasičenih, ki so bolj reaktivne – hitreje oksidirajo in postanejo žarke. Kot pravi Blatnikova, »uživanje nenasičenih maščob znižuje raven celokupnega in slabega holesterola, stabilizira srčni ritem, pomirja vnetja in nasploh dobro deluje na organizem«.
Pomembno pa je tudi, da hladno stiskana olja uživamo pravilno, saj to vpliva na ohranitev njihovih pozitivnih lastnosti. »Olja iz večkrat nenasičenih maščobnih kislin uživamo hladna oziroma jih dodajamo ob koncu termične obdelave.«
Konopljino olje ima pred drugimi olji prednost v maščobnokislinski sestavi. »Vsebuje približno 80 odstotkov esencialnih maščobnih kislin, ki jih moramo pridobiti s prehrano, saj jih naše telo ni sposobno tvoriti,« pojasnjuje Blatnikova in poudarja, da je pomembno predvsem razmerje med maščobnimi kislinami omega 3 in 6. »Razmerju, ki je za človeka najoptimalnejše in ga priporoča tudi Svetovna zdravstvena organizacija, pa ustreza konopljino olje.«
Kot je povedala naša sogovornica, konopljino olje vsebuje tudi gamalinolensko kislino, ki krepi imunski sistem, vsebuje pa tudi veliko maščobnih kislin omega 3, ki omogočajo varovanje pred srčno-žilnimi obolenji.
Slaba tretjina dnevnih energijskih potreb
V rastlinskih oljih najdemo tudi veliko vitamina E, ki je glavni oksidant v človeškem telesu. »Naše celice ščiti pred poškodbami kisikovih prostih radikalov, kar je poglavitni vzrok pri preprečevanju številnih bolezni,« še pojasni Blatnikova in doda, da vitamin E naravno vsebujejo rastlinska olja (sojino, olivno, sončnično, repično…), predvsem tista z več nenasičenimi maščobami. Kljub temu da so olja bogata s tem vitaminom, Blatnikova pravi, da ga lahko brez težav dovolj zaužijemo z običajno prehrano, saj ga veliko vsebujejo tudi različna semena in oreščki.
»Pri zdravih ljudeh naj skupni odstotek maščob v odrasli in otroški dobi ne presega trideset odstotkov dnevnih energijskih potreb,« priporoča in dodaja, da naj bi večkrat nenasičene maščobne kisline prispevale okoli sedem odstotkov dnevnega energijskega vnosa, enkrat nenasičene maščobne kisline pa okoli deset odstotkov dnevnega energijskega vnosa. »Zavedati se je treba, da imajo zdrave maščobe kljub pozitivnim učinkom na zdravje enako energijsko vrednost kot preostale maščobe.« Zaradi tega je treba zmanjšati druge maščobe v prehrani, predvsem nasičene živalske. »Samo z uživanjem olj ne bomo dosegli blagodejnih učinkov na zdravje, pomembna je zdrava, pestra in uravnotežena prehrana, pri kateri s pravilnim izborom in kombiniranjem živil lahko zaužijemo dovolj zdravih maščob ter drugih makro- in mikrohranil, vse skupaj pa blagodejno vpliva na naše zdravje.«