Število shujševalnih diet množijo strokovnjaki, tudi samooklicani, ki vedo o prehrani veliko premalo, pa zanesenjaki, ki ne čutijo potrebe, da bi jedli bodisi meso ali katero od drugih vrst živil. Predstavnice nežnejšega spola z zgolj nekaj odvečnimi kilogrami pa so pripravljene prisluhniti celo zvezdnikom, ki na to področje posegajo zgolj zaradi svoje slave in lepe postave, pa tudi industriji, ki vsako leto odkrije kakšno novo čudežno rastlino in iz nje naredi prav tako čudežno tabletko ali čaj.
»Modne diete, ki se pojavljajo pred poletjem, so zvečine usmerjene na izboljšanje estetskega videza in ne tudi izboljšanje zdravstvenega stanja. Večinoma obljubljajo, da se je mogoče v dveh tednih znebiti deset in več kilogramov… Skupno jim je tudi, da iz vsakodnevne prehrane izključujejo določena živila,« razlaga Vida Fajdiga Turk z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in doda, da ljudje te modne, prehransko neuravnotežene diete hitro opustijo, ker so neživljenjske. Smernice zdravega prehranjevanja, ki so osnovane na znanstvenih dognanjih, ne priporočajo enovrstne prehrane, pri kateri lahko pride do pomanjkanja nekaterih hranil ali prekomernega vnosa drugih, kar je lahko pri dolgotrajni praksi škodljivo za zdravje.
Do trajnega cilja vodijo majhni koraki
Če želimo shujšati, moramo zmanjšati energijski vnos, vendar le do te mere, da je hitrost hujšanja v povprečju okoli pol do kilogram telesne teže na teden, pojasnjuje Fajdiga-Turkova in našteva, da so nekatere shujševalne diete sestavljene iz veliko ogljikovih hidratov in malo maščob. Te so bolj nasitljive od diet z veliko maščob in malo ogljikovih hidratov. Največ diet za hujšanje pa je nizko kaloričnih. Izogibati se jim je treba zato, ker lahko spremenijo presnovo. In čeprav so nekatere diete, ki se populistično opisujejo v naših revijah ter knjigah, lahko zdravju škodljive, pa Fajdiga-Turkova pristavi, da vse niso le slabe. Pri dobrih dietah hujšamo počasi (dnevni energijski vnos zmanjšamo za največ 500 kilokalorij), spremenimo sestavo hrane po priporočilih za zdravo prehrano ter povečamo fizično aktivnost in jo prilagodimo še individualnim potrebam.
Modne diete pogosto prinašajo razočaranje, saj ne nudijo trajnejše spremembe pri ohranjanju telesne teže, posredno pa vplivajo na nezdrave prehranjevalne vzorce in neustrezna razmerja hranil v prehrani, kar lahko privede tudi do drugih zapletov. Tudi če zdravljenje ni pravilno, pride do številnih ponovitev bolezni (jojo efekt) ter dodatnih zdravstvenih težav. Enako vsako hitro in nestrokovno vodeno hujšanje obremenjuje telo, ga izčrpa ter osiromaši zaloge vitaminov in mineralov ter ostalih za telo nujno potrebnih hranilnih snovi. Zato lahko zdravljenje debelosti poteka le v skladu s strokovno doktrino, bodisi z dietoterapijo, fizično aktivnostjo, spremembo življenjskega sloga ali z zdravili.
Pogosto so razlogi za modne diete socialni pritiski okolja, ki promovirajo vitka telesa in povzročajo zelo nizko samopodobo, zlasti med dekleti. Izkušnje kažejo, da je najbolje izboljšati navade tako, da si zastavimo manjše korake, ki bodo privedli do trajnega cilja – ohranjanja priporočene telesne teže. Zmotno je tudi prepričanje, da z izpuščanjem obrokov, še najslabše je, če je to prav zajtrk, zmanjšamo energijski vnos in tako izgubljamo kilograme. Vsak izpuščeni obrok namreč telo razume kot obdobje stradanja in ob vsakem naslednjem obroku ustvarja zaloge. Pogosti in manjši dnevni obroki pozitivno vplivajo na zdravje in pomagajo ohranjati normalno težo.
Za odvečne kilograme niso krive le maščobe
Današnja agonija proti maščobam ima lahko v skrajnih primerih, če jih povsem izključimo, tudi slabo stran. Prepričanje, da so le maščobe krive za razvoj debelosti, je povsem zmotno, čeprav je ta povezava značilna. Maščobe v prehrani so nujne, nekatere maščobne kisline so življenjskega pomena, z njihovim vnosom vplivamo tudi na vnos v maščobah topnih vitaminov. Opozoriti pa bi želeli tudi, da so pogost vzrok za razvoj prekomerne telesne teže nekateri industrijski izdelki, ki vsebujejo večje količine sladkorja; to so denimo sladkarije, sladke pijače, sladki pekovski izdelki, žitarice za zajtrk. Hkrati je seveda treba opozoriti, da tudi podobni izdelki, ki vsebujejo umetna sladila, ne pripomorejo k znižanju telesne teže, opozarja Fajdiga-Turkova.
Priporočljiva je, denimo, DASH dieta (Dietary Aproach to Stop Hypertension), ki je bila prvotno zamišljena za zniževanje krvnega tlaka. Temelji na zdravi uravnoteženi prehrani z veliko sadja in zelenjave, nemastnih mlečnih proizvodih in zmanjšanem vnosu maščob in enostavnega sladkorja. Njena skrivnost je v fitokemikalijah (vlaknine, kalcij, kalij, magnezij…), ki jih je v tej prehrani v izobilju in ugodno vplivajo na višino krvnega tlaka. Dieta znižuje tudi holesterol, ugodno deluje na srce in ožilje ter ugodno deluje na celotno telo.
V paleolitiku so ljudje zgodaj umirali
Priljubljena ločevalna dieta nima strokovno utemeljene razlage. Ta dieta, ki drastično ne omejuje energijskega vnosa, ne priporoča, da bi na isti dan uživali beljakovine in ogljikove hidrate, in temelji na filozofiji, da kombiniranje živil po shemi izboljša presnovne procese. Dr. William Howard Hay jo je predlagal na podlagi ugotovitev, da naj bi napačno kombiniranje hranil (beljakovine, maščobe, ogljikovi hidrati) vodilo do debelosti in nekaterih drugih zdravstvenih težav. A novejše raziskave tega niso potrdile.
Prav tako priljubljena paleo dieta temelji na načinu prehranjevanja ljudi v paleolitiku, ko se je oblikoval genetski ustroj in presnovni mehanizem. Ta način prehranjevanja posnema takratno prehrano in vključuje predvsem sveža živila (zelenjavo, sadje, meso, morsko hrano, oreščke, semena in zdrave maščobe), izključuje pa industrijsko predelana živila in sladkor, kar je pohvalno. Vendar pa izključuje tudi nekaj pomembnih živil, kot npr. žita, stročnice, mleko in mlečne izdelke.
Ljudje pogosto posegajo tudi po postu, tudi iz verskih in kulturnih in ne le zdravstvenih in shujševalnih vzgibov. Je pa velika razlika med strogim postenjem ali stradanjem ter delnim ali zdravilnim postenjem z redukcijo hrane. Pri stradanju v telesu spodbudimo mehanizme, ki spremenijo metabolizem, ga prilagodijo na pomanjkanje hrane in privzem hranil iz telesnih zalog. Zaradi koriščenja strukturnih beljakovin iz mišic se nam poslabša tudi imunski odziv. Zatem pa začne v telesu zaradi evolucijske neprilagojenosti na povečan vnos hrane delovati encimski in hormonski sistem v ustvarjanju maščobnih zalog in teža telesa se lahko poveča. Dnevno je priporočljivo zaužiti najmanj 400–650 gramov sadja in zelenjave, prehranski vnos pa naj bo uravnotežen z energijsko porabo, poudarja Vida Fajdiga Turk.
