Čudežni vplivi superživil so zgolj marketinška poteza

Čudežna živila so mit

V trgovskem podjetju Ambasada zdravja, kjer so specializirani za bio in superživila, je bil maja in junija prodajni hit ekološko pridelano konopljino olje. »Prodali smo na stotine steklenic konopljinega olja,« je dejal direktor prodaje v Ambasadi zdravja Igor Žamut in dodal, da zanimanje ljudi za ekološko pridelana živila pomeni rast prodaje tako po telefonu kot tudi v dveh trgovinah. Vse več je tudi zanimanja za olje črne kumine, ki je po Žamutovih besedah »konopljino olje na steroidih, ko govorimo o blagodejnih učinkih«.

Črna kumina je »čudežna rastlina, za katero je že prerok Mohamed dejal, da ozdravi vse razen smrti,« je mogoče prebrati na spletu. Olje črne kumine naj bi upočasnjevalo razmnoževanje rakavih celic, izboljševalo vitalno energijo, delovanje ledvic, imunskega sistema, pomagalo pri boleznih dihal in ožilja ter bilo celo učinkovita alternativa inzulinu pri zdravljenju diabetesa tipa 2, če nanizamo le nekaj blagodejnih učinkov. Podobno velja za konopljino olje. Jagode goji razganja od vitamina C, žitarica kvinoja vsebuje vseh devet ključnih aminokislin, semena čije pa so najbogatejši vir rastlinskih maščob omega 3. Nov hit v Aziji je kamelje mleko, ki vsebuje trikrat več vitamina C kot kravje mleko, zdravilo pa naj bi vse od hepatitisa, jetrnih bolezni do diabetesa. Tako tudi Žamut svetuje uporabo zdrave pameti pri prebiranju blagodejnih lastnosti superživil. Mnogi trgovci so pri pospeševanju prodaje manj iskreni.

V znanosti malo o superživilih

Kje je torej meja med dejanskimi pozitivnimi učinki uživanja superživil in marketinškimi potezami prodajalcev? Brskanje po spletu hitro pokaže, da je bilo doslej narejenih zelo malo verodostojnih znanstvenih raziskav o vplivih superživil na kakovost življenja ali premagovanje raznih bolezni. To je po svoje tudi razumljivo, saj so množična gibanja za zdrav način življenja in ekološko prehrano v modi razmeroma kratek čas. Še največ raziskav je bilo doslej narejenih o učinkih konopljinega olja (narejenega iz marihuane in ne industrijske konoplje) pri zdravljenju rakavih obolenj. Rezultati niso prav prepričljivi. Kljub nekaterim blagodejnim učinkom znanstveniki opozarjajo, da so bili poskusi narejeni le na umetno vzgojenih rakavih celicah in miših z rakavimi obolenji. Sistematičnih študij, kjer bi se velike skupine ljudi več let prehranjevale s superživili, pa žal ni.

Tako so potrošniki kljub poplavi informacij pogosto prepuščeni ločevanju zrnja od plev pri prebiranju zgodb o čudežnem okrevanju rakavih bolnikov ali pa puščavnikov iz andskega pogorja, ki zaradi diete, bogate s superživili, redno presežejo 100 let starosti. V ozadju večine teh zgodb je seveda denar. Terens Štader, vodja marketinga v podjetju Kalček, ki v Sloveniji že 25 let prodaja ekološko pridelana živila, se strinja, da gredo prodajalci pri promociji superživil občasno predaleč, vendar hkrati meni: »Nekdo, ki je od otroštva izpostavljen trženjskemu komuniciranju, bi moral vedeti, da vsemu ne gre nasesti.« Ob tem ocenjuje, da večina superživil lahko pomaga, naloga vsakega posameznika pa je poiskati optimalni način prehranjevanja. »Nobeno superživilo ne more nadomestiti uravnotežene prehrane,« je bil jasen Štader, ki nasprotuje razni »čiračari«, »čudežnim« čajčkom ali praškom.

Nobena skrivnost ni, da vsebujejo nekatera živila več hranilnih snovi kot druga. Sporno je predvsem prepričanje, da bo povečano uživanje superživil samo po sebi preprečilo in pozdravilo bolezni ali za desetletje podaljšalo življenje. A prav s temi obljubami se pogosto pred vrati domov najranljivejših skupin potrošnikov, denimo upokojencev, pojavljajo potujoči trgovci. »Ljudem toplo priporočam, naj ne kupujejo izdelkov od trgovcev, ki trkajo na vrata,« je opozoril Žamut in pojasnil, da imajo tako kupljeni izdelki pogosto pretečen rok ali pa so tudi dvakrat dražji kot v trgovini. Čeprav pooblaščeni trgovci ne morejo jamčiti za blagodejne učinke superživil, morajo namreč vsaj izpolnjevati določene standarde za ekološka živila.