Hojsova je za STA opozorila, da se lahko v klimi razvijejo različni mikroorganizmi in plesni, če je pravilno ne vzdržujemo oz. jo zanemarimo. Ti mikroorganizmi oz. plesni lahko povzročijo bolezni ali pa tudi poslabšanje določenih bolezni, predvsem bolezni dihal, kot na primer astme. Ob uporabi klime lahko pride tudi do imunskega odziva na delce, imenovanega hipersenzitivni pnevmonitis.
Sicer se zaradi klime ne moremo prehladiti, saj za to potrebujemo virus, ki ga ponavadi ne dobimo iz klima naprave. Ob tem pa priznava, da nekateri ljudje, ki se zadržujejo v stavbah, kjer ni drugačnega prezračevanja kot klimatsko, navajajo različne nespecifične sindrome, kot so glavoboli, bolečine v mišicah, pekoče oči, suho žrelo. Ti simptomi so po njenih besedah značilni za 'sick building syndrom', za katerega ni točno jasno, kaj ga povzroča, lahko tudi skupek različnih dejavnikov.
Hojsova tudi odsvetuje namestitev klimatskih naprav tako, da pihajo neposredno v telo, saj večini ljudi to ne ustreza. Skupine, pri katerih je treba posebej paziti na pravilno uporabo klime, pa so po njenih besedah tiste, ki so že sicer bolj ranljive. To so majhni otroci, starejši in bolniki, ki si sami ne morejo pomagati.
Toplotni prehodi
Pojasnila je tudi, kako na telo vplivajo večji toplotni prehodi iz ohlajenega prostora v zunanje, poleti razgreto okolje. Dejala je, da vse velike nenadne spremembe na telo vplivajo kot stres. Koliko bodo vplivale nanj, pa je po njenih pojasnilih odvisno od stanja organizma ter psihične naravnanosti. "Če si nekdo močno želi spočiti v ohlajenem prostoru, bo zanj to ugodno, če je nekdo že sicer na robu svojega ravnovesja, pa je ta dodaten stres lahko kaplja čez rob. Bolniki pa še težje prenašajo takšne strese," je poudarila.
Idealno temperaturo zraka za človeka po njenih besedah težko opredelimo, ker se ugodje ob določeni temperaturi individualno razlikuje. Ob tem dodaja, da se razlike pojavljajo tudi glede na aktivnost, oblačila ... Toplotnega udobja pa ne določa le temperatura, ampak tudi hitrost gibanja zraka in relativna vlažnost.
Obstajajo pa kriteriji, ki veljajo za večino ljudi. Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb določa parametre za toplotno ugodje sedeče osebe v bivalnem prostoru. Tako določa, da naj bo temperatura zraka med 22 in 26 stopinj Celzija, priporočljivo je med 23 do 25 stopinj Celzija. V stanovanjskih prostorih je priporočljiva relativna vlažnost zraka pod 60 odstotkov, kar zmanjšuje rast alergenih in patogenih organizmov. Priporočena srednja hitrost zraka pa naj bo 0,2 metra na sekundo, torej da klima ne piha preveč.
Sicer pa Hojsova opozarja, da klimatizacija pomeni tudi uravnavanje vlažnosti in čistosti zraka. Tako je po njenih besedah tudi zelo pomembno, kje klima zajema zrak, kako ga vlaži in ali ga sploh vlaži, ali samo vrti zrak, ki je znotraj prostora, ali pa dovaja svež zrak. Vse te stvari je treba preveriti pri namestitvi klime, je poudarila. Varna uporaba pomeni ravnanje v skladu z navodili proizvajalca, prav tako priporoča, naj prepustimo čiščenje klimatskih naprav strokovnjakom.
Kako v avtomobilu
Dotaknila se je tudi varne uporabe klime v avtomobilih, kjer tudi mora biti ustrezno nameščena in vzdrževana. Pri tem svetuje, naj avtomobil pred uporabo ohladimo pred uporabo, ga zapeljemo v senco in prezračimo. Priporoča tudi, da pred prihodom na cilj postopno zmanjšujemo delovanje klime, s čimer lahko olajšamo prehod. Pomembno pa je, da predvsem otroke, starejše ali bolnike, ki si sami ne morejo pomagati, med vožnjo povprašamo po počutju, potipamo, če jim je morda prehladno in jim pomagamo z oblačili ipd.
Hojsova tudi opozarja na energetsko potratnost klim. Te sicer hladijo, a če pogledamo širše, oddajajo toploto in porabljajo električno energijo. Zato so še vedno osnova pravilno zračenje, senčenje, pravilno obnašanje, da si omogočimo odvajanje toplote, to je z ustreznimi oblačili, zadostno količino tekočine in lahko hrano.
