V raziskavi o vplivu zdravstvenih trditev na potrošnika, ki sta jo izvedla Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani in Inštitut za nutricionistiko, so preverjali, ali lahko uporaba različnih prehranskih in zdravstvenih trditev na embalaži zavede potrošnike, da ti zaradi teh trditev kupijo jogurt z manj ugodno prehransko sestavo. »Vendar smo ugotovili, da so potrošniki bolj občutljivi za prehransko sestavo živil, kot smo pričakovali,« je na četrti mednarodni konferenci o uporabi zdravstvenih trditev na živilih in prehranskih dopolnilih povedala dr. Marija Klopčič z biotehniške fakultete.
Dodala je, da višja vsebnost sladkorjev in maščob negativno vpliva na nakup pri velikem delu potrošnikov ne glede na uporabljene trditve na označbi. Pozitivno pa vplivajo navzočnost probiotikov, blagovna znamka in dodane snovi z ugodnimi vplivi na zdravje. Ugotovili so še, da po jogurtih z ugodno prehransko sestavo najpogosteje posegajo mladi do 30 let.
Kljub presenetljivo visoki ozaveščenosti potrošnikov pa se dobršen del teh v množici zavajajočih zdravstvenih trditev na živilih in prehranskih dopolnilih vendarle ne znajde več in pogosto raje dvomi kar o vseh označbah, je povedala Klopčičeva na konferenci, ki je bila posvečena problematiki ob nedavni uveljavitvi evropskega seznama dovoljenih zdravstvenih trditev, ki je od prejšnjega tedna še bolj zaostren.
Embalaža zvečine že zamenjana
Razprava je pokazala, da si gospodarstvo želi predvsem enostavnejših postopkov, fleksibilnosti in daljših prehodnih rokov ob uveljavljanju sprememb, da bi se izognili gospodarski škodi zaradi menjave embalaže, ki pa so jo zvečine že zamenjali. Mateja Juvančič iz Ljubljanskih mlekarn pravi, da jim zaradi zaostrene zakonodaje ni bilo treba povsem zbrisati nobene trditve, popravili oziroma uskladili s strožjimi zahtevami pa so šest trditev na jogurtih, namazih in alpskem mleku. V Radenski so zamenjali le etiketo za radensko plus, ki je imela oznako, da vsebuje prehranske vlaknine, je povedala Lea Žbontar in dodala, da pa so lahko ohranili, da uravnava telesno temperaturo in hidracijo.
Potrošnikom prinašajo spremembe večjo zaščito pred zavajanjem, kljub temu pa morajo biti ti pri izbiri živil še vedno pozorni na primerno prehransko sestavo, so poudarili predavatelji.
Raziskave ne bodo opustili
Dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko je pojasnil, da so »med odobrenimi zdravstvenimi trditvami predvsem takšne, ki se nanašajo na vitamine in minerale, saj za mnoge druge snovi ni bilo na razpolago dokazov na tako visokem nivoju, čeprav lahko imajo velik potencial. Takšen primer so denimo probiotiki, v katere je že usmerjenih več novih obsežnih raziskav, kar je nedvomno prispevek nove zakonodaje. Gospodarstvo je namreč spodbujeno k novim raziskavam, s čimer bodo potrošniku na razpolago živila s še bolj preverjeno učinkovitostjo. Največji problem predstavlja aktualno vmesno obdobje, ko industrija nekaterih zdravstvenih trditev še ni dokazala na zahtevani visoki ravni, saj so študije dolgotrajne in finančno zahtevne.«
Z vidika varovanja javnega zdravja je bila na konferenci izražena skrb, da bi lahko uporaba prehranskih in zdravstvenih trditev na tistih živilih, ki imajo neugodno prehransko sestavo, spodbujala ljudi k manj zdravemu prehranjevanju. Da bi se izognili takšnim posledicam, bodo morali čim prej sprejeti prehranske profile, ki so jih obljubljali že leta 2008, a še vedno ni jasno niti, kdaj jih bodo. Dr. Wolfgang Gelbmann iz Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) je poudaril: »EFSA je za evropsko komisijo že v začetku leta 2008 pripravila strokovna izhodišča uveljavitve prehranskih profilov. Ugotovljeno je bilo, da se je treba osredotočiti predvsem na sestavine živil, ki so ključne z vidika javnega zdravja. Snovi, ki bi jih bilo s prehranskimi profili še posebno primerno omejevati, so natrij oziroma sol, nasičene maščobe in sladkor.«
Po zaostreni zakonodaji zdravstveni inšpektorji naj ne bi imeli več dela kot poprej, je ocenila Andreja Mojškrc z Zdravstvenega inšpektorata RS. Dejala je, da je industrija zvečine že prilagodila označbe, najpogostejše kršitve pa se nanašajo na pripisovanje zdravilnih lastnosti, navajanje stopnje ali količine izgubljene teže in navajanje nedovoljenih (neodobrenih) zdravstvenih trditev. Kršitve najpogosteje zaznavajo na prehranskih dopolnilih, ki so že po obliki podobna zdravilom, na živilih za posebne zdravstvene namene in živilih za športnike. V tem letu naj bi več pozornosti namenili zlasti spletnim stranem in časopisnim člankom, saj so tudi PR-članki pogosto zavajajoči in se najnovejše smernice o prepovedi navajanja nedovoljenih zdravstvenih trditev zdaj nanašajo tudi nanje.
Dr. Elizabeta Mičović iz nove uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ministrstva za kmetijstvo in okolje je pojasnila, da so se pri prevodu dovoljenih zdravstvenih trditev zelo trudili, da bi bile te potrošniku dovolj razumljive, a so se morali držati izvirne trditve. Ta omogoča zelo majhna odstopanja, ki pa ne smejo posegati v osnovo trditve. Ta mora ostati jasna in nedvoumna. Ker na veliko vprašanj še niso dobili odgovorov, so države članice EU sprejele tudi svoje neuradno priporočilo glede oznak: ta priporoča, da spremenjeno besedilo ni zdravstvena trditev, da ohranja povezanost med živilom in zdravjem, da sporočilnost spremembe ni močnejša od odobrene in da ni predstavljena na zavajajoč način.
