»Obstajajo trajne in splošno razširjene neenakosti na področju zdravja v regiji, ki se v nekaterih primerih celo poslabšujejo. So nepotrebne in nepravične. Naša prioriteta mora biti, da jih s skupnimi močmi odpravimo,« je ob objavi poročila dejala direktorica WHO za Evropo Zsuzsanna Jakab.
Poročilo obravnava 53 držav, v katerih skupno živi skoraj 900 milijonov ljudi. Na stari celini ljudje živijo dlje in bolj zdravo. Pričakovana življenjska doba se je tako od leta 1980 podaljšala za pet let in je bila leta 2010 76 let.
Poročilo hkrati napoveduje, da bo do leta 2050 v Evropi živelo 25 odstotkov ljudi, ki bodo starejši od 65 let. Hkrati ima stara celina najnižjo umrljivost otrok po svetu (7,9 na 1000 živorojenih otrok).
Največje razlike med moškimi in ženskami
Največje razlike poročilo beleži med moškimi in ženskami ter med posameznimi državami in skupinami. Npr. pričakovana življenjska doba za Evropejke je bila leta 2010 80 let, za Evropejce pa 72,5 leta. Ta razkorak naj bi bilo moč pojasniti pretežno z načinom življenja in poklicem.
Poročilo razkriva tudi razlike glede umrljivosti med vzhodno in zahodno Evropo. Najvišjo stopnjo umrljivosti tako beležijo vzhodnoevropske države, najnižjo pa zahodnoevropske.
Najpogosteje na stari celini ljudje umirajo zaradi nenalezljivih bolezni, in sicer v 80 odstotkih, prevladujejo bolezni srca in ožilja (skoraj 50 odstotkov vseh smrtnih primerov) in rak, ki je krivec za okoli 20 odstotkov smrti. V 28 od 53 držav je rak najpogostejši vzrok smrti med nenalezljivimi boleznimi.
Pozornost je treba nameniti tudi nalezljivim boleznim, čeprav se te v Evropi pojavljajo redkeje kot drugod po svetu. Razlog za zaskrbljenost so predvsem tuberkuloza, okužba z virusom hiv in ostale spolno prenosljive bolezni.
Dejavnika tveganja za zdravje Evropejcev še naprej ostajata tobak in alkohol
Alkohol je krivec za 6,5 odstotka smrti v Evropi, medtem ko je kadilcev po ocenah strokovnjakov 27 odstotkov vseh oseb, ki so starejše od 15 let.
Na različna zdravstvena tveganja vpliva tudi življenjsko okolje - leta 2010 je v urbanem okolju živelo 70 odstotkov populacije, do leta 2045 pa naj bi ta številka presegla 80 odstotkov.
Avtorji poročila so ob objavi še poudarili, da se najnovejše poročilo nanaša zlasti na blaginjo, ki je del nove evropske zdravstvene strategije. WHO zdravje definira »ne le kot odsotnost bolezni ali betežnosti, pač pa kot celovito fizično, duševno in socialno blaginjo«.
Poročilo tako poudarja, da sta blaginja in zdravje vzajemna ter večdimenzionalna, imata pa nekaj skupnih determinant, kot je zdravstveni sistem. Zagotoviti dobro življenje tako ni domena samo enega področja ali javne službe, so še poudarili ob objavi poročila.
