Debelost je zelo kompleksna bolezen, v katero je vpletenih več dejavnikov. Enega od kamenčkov v mozaiku te kompleksne zgodbe predstavlja fruktoza.
Ko so v ZDA preučevali porabo hranil, ki so povezana z nezdravim življenjskim slogom, so ugotovili, da niso maščobe tiste, ki povzročajo debelost, pač pa je to sladkor. V zadnjih 40 letih je poraba sladkorjev zrasla za 15 odstotkov, spremenila pa se je tudi struktura porabe sladkorjev. V tem času je zelo zrasla poraba visokokoncentriranega koruznega fruktoznega sirupa in upadla uporaba saharoze (namiznega sladkorja). Če je bil pred letom 1900 edini dodani vir sladkorjev saharoza, so v ZDA leta 2010 ljudje v povprečju zaužili že 73 gramov fruktoze na dan, kar pomeni, da so s fruktozo zaužili 12 odstotkov vseh kalorij na dan, je na nedavnem kongresu o klinični prehrani razložila Eva Topole, dr. med., s Klinike Golnik.
Slajša od sladkorja
Fruktoza je poceni, izboljša okus in je zelo sladka. Od namiznega sladkorja (saharoze) je kar 1,73-krat slajša. »Fruktozo najdemo v naravi predvsem v sadju. Sadje pa je ja zdravo, rečejo ljudje. Res je, a se fruktoza v sadju pojavlja v manjšem deležu, razen v posušenem, kjer je je več, prav tako sadje vsebuje veliko vlaknin, vitaminov, rudnin, encimov in drugih snovi, ki uravnavajo njene možne slabe presnovne učinke,« je pojasnila Topoletova. Glavna vira fruktoze v naši prehrani sta sladkor (saharoza namreč vsebuje eno molekulo fruktoze in molekulo glukoze, torej 50 odstotkov fruktoze) in visokokoncentrirani fruktozni koruzni sirup, ki vsebuje do 65 odstotkov fruktoze. V zadnjih desetletjih se namreč fruktoza v obliki visokokoncentriranega koruznega sirupa pojavlja v vse večjem številu živil, denimo sladkarijah, otroški hrani, kokakoli, kruhu, kečapu, sladkih pijačah...
Drugačna presnova
Glukoza in fruktoza sta si po kemični strukturi zelo podobni, zelo pa se razlikujeta po tem, kako se ti obliki sladkorjev presnavljata v telesu. Fruktoza se v nasprotju z glukozo skoraj v celoti presnovi v jetrih, saj je drugi organi niso sposobni uporabiti za presnovne procese, kar predstavlja za jetra bistveno večjo presnovno obremenitev kot glukoza. Posledica tega je povečana tvorba holesterola v jetrih in višje koncentracije trigliceridov in prostih maščobnih kislin v krvi. Poleg tega presnova fruktoze spodbuja delovanje encimov, ki spodbujajo novo nastajanje maščob, vnetni odziv, ki zmanjša učinek inzulina, kar vodi v odpornost proti inzulinu.
Poleg presnovnih učinkov ima fruktoza tudi učinke na centralni živčni sistem in regulacijo apetita. Vpliva namreč na dolgoročno uravnavanje energijskega ravnovesja, saj ne spodbuja proizvodnje dveh ključnih hormonov, ki pri tem sodelujeta: inzulina in leptina. Fruktoza spodbuja odpornost proti leptinu (podobno kot pri inzulinu), kar pomeni, da se leptinu zmanjša ali izgubi vpliv na občutek sitosti. Torej: čeprav je prehrana z veliko fruktoze energijsko bogata, ne spodbuja občutka sitosti, kar dolgoročno vodi do presežka zaužite energije in posledično debelosti. »Pri debelosti moramo pozabiti na mit o požrešnosti in enostavni energijski enačbi: manj kalorij, več telesne dejavnosti, ki bi rešila problem,« opozarja zdravnica na pomen drugih dejavnikov, ki prispevajo k debelosti.
Povezavo med povečanim vnosom fruktoze in debelostjo je v zadnjih letih pokazalo več metaanaliz kliničnih študij. Pri naraščanju debelosti imajo pomemben prispevek sladke pijače, saj naj bi kar 40 odstotkov sladkorja zaužili s sladkimi pijačami.
Škodljivo deluje 50 gramov fruktoze na dan
Tudi pri fruktozi je pomembna količina in škodi, če je pojemo preveč. »Dokazano je, da je več kot 50 gramov fruktoze na dan lahko škodljivo in povzroča toksične učinke na jetra in srčno-žilni sistem, ledvice, regulacijo krvnega sladkorja in vodi v prekomerno kopičenje maščobe, povečano tvorbo maščob, metabolni sindrom, povišan krvni tlak, neobvladan apetit in debelost,« opozarja Topoletova.
V preteklosti so diabetikom svetovali, da je fruktoza zanje dobro živilo, ker ima nižji glikemični indeks kot običajni sladkor in torej manj vpliva na dvig krvnega sladkorja. Danes fruktoze diabetikom ne priporočajo več, saj ugotavljajo, da je prav fruktoza povezana z odpornostjo proti inzulinu, povečanimi maščobami v krvi in nevarnim trebušnim maščevjem. »Edina skupina ljudi, pri kateri je smiselno uživanje fruktoze, so vrhunski športniki, ki imajo veliko potrebo po hitri obnovi glikogena,« je pojasnila Eva Topole.
