Lani so v UKC Ljubljana presadili kar 62 ledvic, največ doslej. Bolniki so na presaditev ledvice, podobno kot na druge organe, kadar posegi niso bili urgentni, čakali približno leto dni; na čakalnem seznamu pa jih je bilo v povprečju med 55 in 60, so med drugim povedali na včerajšnji predstavitvi transplantacijske dejavnosti v UKC Ljubljana v lanskem letu. Izpostavili so, da so skupno presadili kar 117 organov in opravili še več kot sto transplantacij kostnega mozga in presadili 67 – znova rekordno število – roženic. Teh so v zadnjih treh letih presadili okoli 60 na leto in s tem že znatno skrajšati prej dolgo čakalno vrsto.
Izjemne dosežke, med katerimi izstopajo zlasti presaditve srca, pri katerih sodijo v sam svetovni vrh, nekoliko senči le dejstvo, da se za presaditev ledvic pri nas še vedno odloča le od tri do pet odstotkov vseh bolnikov, ki se sicer zdravijo z dializo. Teh je namreč približno 1400.
Odgovor na vprašanje, zakaj se za presaditev ledvic ne odloča več pacientov, je predsednica Slovenskega društva transplant Anastazija Bizjak, ki je tudi sama prejemnica ledvice, iskala v splošni družbeni klimi, zgodbicah, ki krožijo med dializnimi bolniki, in dobrem počutju, ki ga bolnikom zagotavlja že dializa. »A primerjava ne zdrži. Ko dobiš podarjeno ledvico, se ti zazdi, kot da je nekdo prerezal vrv, ki te je privezala na stroj, in lahko greš končno spet po svoje. Presaditev neizmerno poveča kakovost življenja, pridobiš tudi ves čas, ki si ga prej preživljal (trikrat na teden po pet ur) na dializi in ga nisi mogel porabiti niti za branje knjig, saj je dializa naporna,« je povsem jasna Anastazija Bizjak. Dodaja še, da se člani društva pogovarjajo in tehtajo o prednostih presaditve organa le, kadar gre za ledvico, prejemniki drugih organov pa za presaditev nimajo izbire, saj njihovo življenje visi na nitki in jih brez presaditve v društvu ne bi bilo. »Zato je tudi precej opazno, da se ti člani veliko bolj veselijo življenja,« je povedala Bizjakova.
Po pljuča je treba na Dunaj
Vodja transplantacijske dejavnosti v UKC Ljubljana Valentin Sojar je navedel, da so lani opravili 20 odstotkov več transplantacij kot leta 2010 in kar 50 odstotkov več kot leta 2011, in poudaril, da so še zlasti ponosni na 28 presaditev srca. Tolikšno število presaditev, 14 na milijon prebivalcev, jih namreč umešča v svetovni vrh, saj znaša povprečje v drugih državah manj kot deset presaditev na milijon prebivalcev. Lani so opravili tudi 27 presaditev jeter, za presaditev pljuč pa bolniki še vedno odhajajo na Dunaj, a se pred posegom in po njem zdravijo v UKC. Lani so skrbeli za šest takih bolnikov, ker pa število bolnikov, ki bi potrebovali presaditev pljuč, narašča, se že pogovarjajo, da bi program znova zagnali tudi v UKC Ljubljana.
V sklopu programa presajanja ledvic so lani opravili tudi prvo presaditev ledvice pri bolniku, ki se še ni zdravil z dializo. V prihodnosti bi radi ponovno zagnali tudi program presajanja ledvic živih darovalcev, kar je v tujini pogosta praksa, je dejal Sojar in pristavil, da bi bilo večje odločanje bolnikov za presaditev ledvice koristno tudi za zdravstveno blagajno, saj stanejo stroški zdravljenja enega dializnega bolnika 100.000 evrov na leto, prav toliko kot stane presaditev, ki prinaša izdatne prihranke že v prvem letu po presaditvi ledvice.
Ni prostora za dobiček
Strokovna direktorica UKC Ljubljana Brigita Drnovšek Olup je izrazila zadovoljstvo, da se število transplantacij in darovalcev organov in tkiv tudi pri nas iz leta v leto zvišuje, in dodala, da dejavnost tudi letos ne bo ogrožena, čeprav povišane stroške za presaditve srca, gre za kar 70.000 evrov razlike na operacijo, z zdravstveno zavarovalnico še usklajujejo.
Da število darovalcev organov narašča in je manj tudi zavrnitev svojcev, je ocenila direktorica Zavoda Slovenija-transplant Danica Avsec. »Zavod je lani pridobil 23,5 darovalca na milijon prebivalcev, kar nas uvršča med deset najuspešnejših držav v Evropi, morda celo med prvih pet, saj rezultati transplantacijske dejavnosti v lanskem letu še prihajajo,« je poudarila, a opozorila tudi, da je v drugi polovici lanskega leta močno zraslo število svojcev, ki so odklonili darovanje organov svojega umrlega svojca. Pojasnila je, da so našteli 30 odstotkov odklonitev, pri čemer so se svojci le pri 20 odstotkih primerov sklicevali na voljo umrlega, velika večina pa na svoje prepričanje. Za odklonitev odvzema organov umrlim je po njenem mnenju pogosto krivo pomanjkanje informacij, strah svojcev pred trgovanjem z organi in stanje šokiranosti ob smrti bližnjega.
Po mnenju Avsečeve je transplantacijska dejavnost, ki je izrazito interdisciplinarna veja medicine, pri nas zelo dobro organizirana in Slovenija-transplant, nacionalna institucija za transplantacijsko dejavnost, uspešno povezuje vse vidike dejavnosti v nacionalnem in mednarodnem prostoru. »Pomembno je, da so v tej mreži tudi vse bolnišnice, ki imajo razvit program za ravnanje po smrti, in Zavod za transfuzijsko medicino,« je poudarila. Po letu 2000 so usmerjeni predvsem v razvijanje preglednosti sistema transplantacijske dejavnosti in sledljivosti, saj je le tako mogoče vedeti, kje so organi ali tkiva pridobljeni in uporabljeni. S tem se zmanjšujejo možnosti zlorab, navsezadnje to od leta 2010 zahteva tudi evropska direktiva, pojasnjuje Avsečeva. Poudarja, da dejavnost temelji na visokih etičnih principih in zakonskih določilih, predvsem pa na altruizmu, ki kot steber drži pokonci vso dejavnost, v kateri ni prostora za ustvarjanje dobička.
