Kot poudarjajo na Zvezi potrošnikov Slovenije in Inštitutu za varovanje zdravje, so otroci lahek plen tržnikov, med možnimi posledicami uživanja nezdrave hrane pa je debelost, ki predstavlja tveganje za različne bolezni.
Debelost predstavlja pomemben javnozdravstveni problem
»Debelost je po merilih Svetovne zdravstvene organizacije bolezen in predstavlja pomemben javnozdravstveni problem. Debelost vpliva na slabšo kakovost otrok in mladostnikov, ki so slabše gibalno sposobni in imajo večjo verjetnost pojava različnih nenalezljivih bolezni v kasnejšem obdobju, od nekaterih vrst raka do hipertenzije,« je na današnji novinarski konferenci dejala Vita Fajdiga Turk z Inštituta za varovanje zdravja.
Številne raziskave kažejo, da je vse več otrok in mladostnikov predebelih. Po podatkih raziskave HSBC, ki preučuje z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju, je v Sloveniji čezmerno debelih 23 odstotkov 15-letnikov in 13 odstotkov 15-letnic.
40-odstotni porast prekomerne teže
Tudi baza podatkov SLOFIT, kjer so zbrani podatki na podlagi športnega kartona, ki se že desetletja zbirajo v osnovnih šolah, kaže podobno. »Podatki za obdobje 1991-2006 kažejo na kar 40-odstotni porast prekomerne teže, ki je najizrazitejši pri dečkih: delež prekomerno težkih dečkov se je povečal s 13,5 odstotka na 18,8 odstotka, delež debelih pa z 2,8 odstotka na 18,8 odstotka,« je navedla statistiko Fajdiga Turkova.
Kot pomemben dejavnik tveganja za razvoj debelosti je izpostavila sladkane pijače. Podatki kažejo, da 37 odstotkov slovenskih mladostnikov vsaj enkrat dnevno uživa sladkane pijače. »Po pogostem uživanju sladkanih pijač se naši mladostniki uvrščajo krepko nad povprečje vrstnikov iz 39 držav, v skupini 15-letnikov so celo na prvem mestu,« pojasnjuje strokovnjakinja IVZ.
Vpliv trženja živil
Na prehranjevalne navade otrok in mladostnikov vpliva tudi trženje različnih živil. »V zadnjem času ugotavljamo, da se otroci praktično v vseh okoljih, kjer se nahajajo, srečujejo s trženjem živil,« je opomnila Tanja Pajk Žontar.
Kot še kažejo podatki ZPS, so letošnji prvošolci v nekaterih šolah prejeli različna darila, med katerimi pa so bile tudi lizike, bonboni in reklamne brošure za prehranska dopolnila. Pogosti so tudi primeri oglaševanja različnih izdelkov v učbenikih in revijah, čeprav se da izdelke predstaviti tudi brez oglasov za konkretno blagovno znamko.
Drugačno dojemanje televizije
»Ugotavljamo, da nekatere šole popolnoma prepovedujejo oglaševanje in trženje, druge pa so do tega bolj odprte,« opozarja Pajk Žontarjeva.
Zelo pomemben trženjski kanal so različne televizijske vsebine za otroke, kjer so pogosti oglasi za različna živila, ki naj bi bila zdrava, a kot pravi strokovnjakinja ZPS, prehranska tabela razkriva ravno nasprotna dejstva.
»Znano je, da otrok dojema televizijo drugače kot odrasli, tisto, kar vidi na televiziji, zanj predstavlja resničnost. V večini primerov v oglasih, predvajanih v otroških programih, nastopajo razigrani otroci, ki v prijetnem okolju z veseljem delijo in uživajo oglaševano živilo,« je dejala Pajk Žontarjeva.
Predlagana popolna prepoved vsakršnega trženja v šolskem okolju
Med predlogi, ki jih predlagata ZPS in IVZ, je popolna prepoved vsakršnega trženja v šolskem okolju, prizadevajo pa si tudi za večjo osveščenost otrok in mladostnikov o pomenu zdravega prehranjevanja in načini trženja za otroke.
Prepričani so tudi, da bi bilo treba sistemsko omejiti trženje živil z neustreznim prehranskim profilom za otroke in mladostnike, v medijih bi moral veljati kodeks za trženje živil, namenjenih otrokom, v učnih gradivih pa bi moralo biti prepovedano prikazovanje konkretnih živilskih izdelkov.
